Stranka Levica je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o načrtovanem dvigu obrambnih izdatkov. Ob tem poudarja, da vlada pred potrditvijo obrambne resolucije ni izvedla dovolj široke in vključujoče javne razprave.
“Mislim, da ta trenutek ne potrebujemo več militarizacije v naši družbi,” je na seji odbora DZ za obrambo povedal vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. “Treba se je predvsem pogovarjati, kako zagotavljati mir, kar pa ne zahteva več orožja, ampak več diplomacije in pogovorov doma in v mednarodni skupnosti,” je dodal.
Vatovec je spomnil, da je odbor že aprila sprejel sklep o izvedbi vključujoče razprave, vendar je vlada organizirala le posvet v državnem svetu, kjer so po njegovih besedah prevladovali “predvsem podporniki militarizacije”. Opozoril je tudi na raziskave javnega mnenja, ki po njegovem kažejo, da “državljani Slovenije ne podpirajo dvigovanja obrambnih izdatkov”. To po njegovem “krha legitimnost in demokratičnost te odločitve”.
Predlog Levice predvideva razpis referenduma, ki bi državljane vprašal o podpori dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP. Vlada je namreč konec maja podprla predlog resolucije, ki predvideva dvig že letos na dva odstotka, nato pa postopno do treh odstotkov do leta 2030.
Vlada: Nevarnosti so realne, Slovenija se sama ne more braniti
Minister za obrambo Borut Sajovic se je na predlog Levice odzval kritično. Po njegovih besedah gre za temo, ki se že nekaj časa politizira, vendar je v teh razmerah treba razmišljati predvsem o varnosti države.
“Treba je poslušati vsa mnenja, nato pa preudarno opraviti, kar se od nas zahteva, torej poskrbeti za to, da bo Slovenija še naprej varna,” je dejal. Dodal je: “Predvsem pa moramo biti enotni.”
Sajovic meni, da razprava o različnih pogledih ni sporna, a ko je odločitev sprejeta, je treba jasno vedeti, “kaj je v korist države, kaj je v korist obrambe naroda, kaj potrebuje vojska, da se uspešno in pa učinkovito zoperstavi vsem izzivom, ki lahko pridejo.”
Glede očitkov o pomanjkanju javne razprave je poudaril, da je bila resolucija predstavljena v državnem svetu in da so prejeli le deset komentarjev. Glede anket pa je bil previden: “Ankete javnega mnenja so zelo različne, pri čemer vsak opeva predvsem tiste, ki so mu v prid.”
Spomin na Nato in stroški nevtralnosti
Sajovic je spomnil tudi na odločitev slovenskega naroda izpred več kot 20 let, ko je 66 odstotkov volivcev podprlo vstop Slovenije v zvezo Nato. “Nesporno so si ankete tudi danes enotne v tem, da si Slovenci želimo ostati del evropske skupnosti in zavezništva,” je dejal.
Zavrnil je tudi razmišljanja o nevtralnosti ali neuvrščenosti: “V prejšnji državi smo za neuvrščenost, ki nam je bila tako blizu, zapravljali tudi do 15 ali še več odstotkov BDP na leto.”
Minister meni, da se svet spreminja v smer, kjer odloča “surova sila in moč”, in da “jim je za mirovniški razmislek ta trenutek kaj malo mar”. Resolucija po njegovem predstavlja odgovor na to novo realnost.
Spor med vizijami: več orožja ali več pogovorov
Resolucija o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 predvideva ne le finančno okrepitev obrambnega sektorja, ampak tudi širitev prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe, krepitev domače obrambne industrije in projekte t. i. dvojne rabe, ki naj bi prispevali tudi k splošni odpornosti države.
Levica na drugi strani opozarja na nevarnost militarizacije družbe in poudarja, da vlaganje v varnost ne sme zanemariti diplomacije, družbene stabilnosti in mirovnih pristopov. Referendum bi lahko postal test, koliko se Slovenci resnično čutijo ogrožene – in komu bolj zaupajo pri vprašanju, kako varovati mir.
