Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, obvezno čipiranje mačk in nov način financiranja zavetišč, nadaljuje parlamentarno pot. V koaliciji pozdravljajo spremembe kot nujno nadgradnjo, v opoziciji pa opozarjajo na številne pomanjkljivosti in izvedbene izzive.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić poudarja, da gre za pomemben korak naprej: “S tem zakonom krepimo zavezanost etičnemu ravnanju, odgovornemu skrbništvu in varovanju javnega interesa.” Novela med drugim prinaša popolno prepoved baterijske reje kokoši do leta 2028, kar bo država sofinancirala in rejcem omogočila strokovno podporo za prehod.
Konec kastracij brez anestezije in novosti za zavetišča
Spremembe se dotikajo tudi reje prašičev. Po novem bo prepovedana kirurška kastracija pujskov brez anestezije, kar po besedah Čalušićeve ni več etično dopustno. Na področju zavetišč zakon prinaša pomembno spremembo financiranja – prvih 60 dni stroške krijejo občine, do 180. dneva država, nato pa še 20 odstotkov stroškov. Uvaja se tudi možnost začasnega rejništva in večje pristojnosti inšpekcij za hitrejše ukrepanje v primerih zanemarjanja.
Kritike iz opozicije: izvedljivost, občine in mačke
Koalicija rešitev večinoma podpira, a iz vrst opozicije prihajajo svarila. Anže Logar opozarja, da morajo biti ukrepi tudi zakoniti in izvedljivi. Pomisleke imajo glede občinskih obveznosti – vsaka občina bo morala zagotoviti eno zavetiško mesto na 800 psov, a mnoge za to nimajo sredstev.
Vida Čadonič Špelič (NSi) opozarja, da zavetišča pokajo po šivih, odgovornost pa se preveč prelaga na občine. Tudi Tomaž Lisec (SDS) meni, da bodo nekatere rešitve težko zaživele v praksi. Posebej je izpostavil dvome o obveznem čipiranju mačk, saj naj bi se lastništvo z vsako generacijo izgubljalo, kar bi lahko povzročilo dodatne težave.
