Premirje med Iranom in Izraelom, ki ga je ta teden oznanil ameriški predsednik Donald Trump, naj bi za zdaj držalo, po njegovi oceni naj bi se odvijalo zelo dobro. V torek, 24. junija, je iranski predsednik Masud Pezeškian zatrdil, da bo Teheran premirje spoštoval, če bo enako storil Izrael, ki je z napadi na Iran pričel 13. junija.
Stališča Irana in Izraela
Kot je poročala francoska AFP, je Pezeškian na zasedanju iranskega sveta za nacionalno varnost oznanil konec “12-dnevne vojne, ki jo državi vsilil Izrael”. Poudaril je, da Iran ostaja v pripravljenosti. Konec prejšnjega tedna so iranski državni mediji potrdili napade na njihovo energetsko infrastrukturo, vendar zanikali Trumpove trditve, da so bili jedrski obrati uničeni.
Na drugi strani je izraelski premier Benjamin Netanjahu v torek zvečer razglasil zgodovinsko zmago Izraela in zagotovil, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja. Po podatkih izraelske vojske naj bi napadi, ki so jih vršili na iranske jedrske objekte, iranski jedrski program zavrli za več let.
Trump pravi, da so ameriški napadi uničili iranske jedrske zmogljivosti
Ameriški predsednik Donald Trump je po ameriškem napadu na Iran dejal, da je bil ta zelo uspešen in zatrdil, da so ZDA popolnoma uničili ključne objekte za bogatenje urana v Iranu. Ameriški mediji pa so se v torek sklicevali na prvo oceno ameriške vojaške obveščevalne agencije (DIA), ki je pokazala, da ameriški napadi niso uničili iranskih podzemnih jedrskih objektov, pač pa da so jedrski program le za nekaj mesecev zavrli.
Ameriški voditelj se s tem ni strinjal in na včerajšnjem vrhu Nata v Haagu ponovil, da so napadi na jedrske objekte povzročili popolno uničenje iranskih jedrskih zmogljivosti. Dodal je, da Iran bombe še dolgo ne bo izdelal, napadi pa naj bi iranski jedrski program zavrli za desetletja.
Danes je izjave predsednika Trumpa podprl tudi direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA) John Ratcliffe. Dejal je, da je bil iranski jedrski program v ameriških napadih resno poškodovan in da bo za njegovo obnovo potrebnih več let.
Kaj sta napadli Izrael in ZDA?
Kot že omenjeno, so izraelske in ameriške sile napadle tri iranske jedrske objekte; Fordov, Natanc in Isfahan. V Fordovu naj bi Iran skladiščil zaloge svojega 60-odstotno obogatenega urana, v objektu pa bi ga lahko pretvarjal v količino, ki je zadostna za izdelavo jedrskih bomb. Predstavniki Irana so sicer že večkrat zatrdili, da nimajo namena izdelati jedrskega orožja, iranski mediji pa so poročali tudi, da so tam uskladiščen uran še pred napadi na objekt prepeljali na varno.
Vpliv na svetovno gospodarstvo
Iransko-izraelski konflikt je občutno vplival tudi na svetovno gospodarstvo. Iranski parlament je med drugim izglasoval predlog o zaprtju Hormuške ožine, vendar je odločitev za to v rokah iranskega vrhovnega nacionalnega varnostnega sveta. Ta ožina je pomembna za svetovno gospodarstvo. Je namreč ključna vstopna točka za transport nafte in plina iz držav Perzijskega zaliva, skozi njo pa potuje skoraj petina svetovne nafte in približno toliko svetovne zaloge utekočinjenega plina.
Po predlogu zaprtja Hormuške ožine in simboličnem povračilnem napadu Irana na ameriško vojaško bazo v Katarju so se cene nafte močno znižale. V ponedeljek so padle za devet odstotkov, v ponedeljek pa še za dodatnih pet odstotkov.
Kako konflikt vpliva na Slovenijo
V luči ameriških napadov na iranske energetske objekte in vpliva iransko-izraelskega konflikta na svetovno gospodarstvo se lahko vprašamo, kako samozadostna je v energetski oskrbi Slovenija. Eskalacije na Bližnjem Vzhodu so namreč izpostavile tudi vprašanje ranljivosti kritične infrastrukture, krepi pa se pomen čim večje lokalne energetske samozadostnosti, diverzifikacije virov in manjše odvisnosti od uvoza.
Slovenija ni energetsko samozadostna. Približno polovico energije namreč uvozimo, med drugim tudi naftne derivate in plin. Konflikt je tako iz tega vidika pomemben tudi za Slovenijo, tako iz vidika potencialnega zaprtja Hormuške ožine kot tudi nedavne odločitve EU, da bo prenehala z uvozom ruskega plina.
Po drugi strani smo v Sloveniji v določenih obdobjih, zlasti na primer poleti in ob ugodnih hidroloških pogojih bolj samozadostni. Slednje je tako odvisno od obratovanja naše kritične infrastrukture.
Slovenska energetska infrastruktura
Slovenija se ponaša z več energetskimi objekti, ki so razpršeni po celotni državi. V nadaljevanju so navedeni osrednji slovenski energetski objekti.
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) velja s 1029 megavatov instalirane moči za največjega tovrstnega proizvajalca v državi. Do nedavnega je proizvedla 33 odstotkov električne energije v Sloveniji, vendar pa bo ta proizvodnja v bodoče precej nižja, tudi v luči prestrukturiranja elektrarne. V srednjeročnem obdobju bi lahko bila tako uvozna odvisnost Slovenije večja, kot je danes.
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) velja za enega najpomembnejših energetskih projektov v Sloveniji. Pokriva približno 20 odstotkov potreb Slovenije po električni energiji ter 16 odstotkov potreb Hrvaške. Komercialno je začela obratovati leta 1983, trenutno povprečje proizvedene električne energije pa znaša letno 5,6 teravatne ure.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) imajo na reki Dravi postavljeno obsežno infrastrukturo. Sestavljena je iz osmih hidroelektrarn (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin), prav tako pa petih malih hidroelektrarn in več sončnih elektrarn. Družba v svojih energetskih objektih proizvede 2.800 gigavatnih ur energije letno, izključno iz obnovljivih virov energije.
Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) sestavlja 5 velikih hidroelektrarn, številne manjše hidroelektrarne in črpalna hidroelektrarna Avče. Slednja vključuje tudi akumulacijski bazen na Kanalskem vrhu. Skupno elektrarne SENG proizvedejo 12,5 odstotkov obnovljive energije v Sloveniji, letna proizvodnja znaša 835 gigavatnih ur.
Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) obsegajo pet hidroelektrarn na reki Savi, prav tako pa številne fotonapetostne elektrarne.
Sicer pa so v slovenskem prostoru načrtovani novi energetski projekti, kot so npr. drugi blok jedrske elektrarne Krško, črpalna hidroelektrarna Kozjak, gradnja fotonapetostnih elektrarn in vodikova strategija. Načrtovani projekti pa ne pomenijo le odgovora na zeleni prehod in zaveze Pariške konference. Z njimi se želi Slovenija med drugim približati zastavljenim energetskim in podnebnim ciljem, ki jih z energetsko mešanico predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).
