Slovenija stopa v obdobje, ko bo ocenjevanje ogljičnega odtisa postalo nepogrešljiv del odločanja o večjih infrastrukturnih, javnih in energetskih projektih.
Spremembe narekujejo evropske direktive, nacionalni strateški dokumenti in prihajajoča zakonodaja, ki bo vplivala tako na državno kot zasebno sfero. »V prihodnjih letih bo slovenska zakonodaja vse bolj upoštevala ogljični odtis tudi pri večjih infrastrukturnih, javnih in energetskih projektih,« pritrdijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Začne se pri stavbah
Ključni korak prinaša prenovljena Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), ki določa, da bo izračun ogljičnega odtisa (GWP – global warming potential) od leta 2028 obvezen za vse nove stavbe nad 1000 m², od leta 2030 pa za vse nove stavbe.
»Obveznost vključuje oceno emisij v celotnem življenjskem ciklu stavbe (od gradnje do razgradnje), kar bo vplivalo tudi na načrtovanje večjih javnih in infrastrukturnih projektov,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Evropska komisija naj bi do decembra 2025 sprejela podrobno metodologijo, države članice pa morajo do začetka leta 2027 pripraviti nacionalne časovnice in cilje glede GWP.
Od zakonodaje do strategij
Poleg EPBD se Slovenija zavezuje tudi k uresničevanju ciljev po direktivah EED (energetska učinkovitost) in RED (obnovljivi viri energije). V podporo preobrazbi stavbnega fonda bo pomemben Nacionalni načrt prenove stavb, ki obravnava tako stroškovno učinkovite ukrepe kot izboljšanje varnosti (protipotresna in požarna zaščita), ob tem pa ne pozablja na kulturno dediščino.
Nova pravila tudi za podjetja
Skladno z evropsko Direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD) bo Slovenija postopoma uvedla obvezno trajnostno poročanje podjetij. Po noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) in najnovejši Direktivi (EU) 2025/794, ki je aprila letos prestavila roke, bo ta obveznost najprej zavezovala le največja podjetja.
»Najprej bodo zavezana največja podjetja – to so subjekti javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi, ki so že poročala po obstoječi direktivi NFRD. Ta bodo poročala za poslovno leto 2024, torej v letu 2025,« pojasnjujejo na MOPE.
Ostala velika podjetja bodo zavezana šele za leto 2027 (poročanje v 2028), srednje in majhne javne družbe pa še leto kasneje. Za mikro, mala in srednja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, poročanje ne bo obvezno, vendar jih spodbuja možnost prostovoljnega poročanja po standardu VSME.
»Ta standard jim omogoča lažji dostop do financiranja, izboljšano sodelovanje v vrednostnih verigah in večjo verodostojnost na trgu,« poudarjajo na ministrstvu.
Kaj pa jedrska energija?
Na vprašanje, ali bo Slovenija na ravni EU podpirala ogljično nevtralnost tudi z vključevanjem jedrske energije (in ne zgolj obnovljivih virov), na MOPE orišejo, da je jedrska energija del širše slike. Jedrska energija ima pri doseganju ogljične nevtralnosti podporo, vendar v kontekstu kombiniranega pristopa, ki vključuje vse trajnostne možnosti.
Slovenski izvoz in CBAM
Zaradi mehanizma CBAM (Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah) so številna slovenska podjetja v skrbeh, kako dokazovati nizke emisije svojih izdelkov. A MOPE poudarja, da CBAM velja le za uvoz, ne pa tudi za izvoz.
»Mehanizem CBAM velja samo na uvoz CBAM blaga (železo in jeklo, aluminij, cement, gnojila, vodik, električna energija), ne pa na njegov izvoz,« pojasnjujejo. Gre za obliko uvoznega »ogljičnega davka«, ki naj bi izenačil konkurenčne pogoje med EU in državami zunaj EU.
Za zdaj torej ni predvidenih posebnih državnih spodbud za izvoznike, ki bi morali dokazovati nizek ogljični odtis – razen posrednih koristi, ki jih lahko prinese trajnostno poročanje.
