Včeraj je iranski zunanji minister Abas Aragči naznanil, da z ZDA ni sklenil dogovora o nadaljevanju jedrskih pogajanj. S tem je zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa o načrtih za nove pogovore, ki naj bi potekali prihodnji teden. Kakšno je trenutno stanje na Bližnjem Vzhodu in katere so težave, ki ostajajo?
Pogovori med Iranom in ZDA potekali tudi med napadi
Po navedbah več virov ameriške televizije CNN v ozadju pogovori med Washingtonom in Teheranom vseskozi potekajo. Prekinili naj se ne bi niti med 12-dnevno iransko-izraelsko vojno, v katero so se vključile tudi ZDA z napadom na iranske jedrske objekte. ZDA naj bi Iranu celo ponujale do 30 milijard dolarjev naložb v civilni jedrski program, za katere si naj bi Trumpova vlada prizadevala, da bi jih prispevale zalivske države.
Ključna točka, pri kateri prihaja do razhajanja v pogajanjih, pa je bogatenje urana. Na eni strani Iran vztraja, da je bogatenje urana njihova pravica, medtem ko ZDA in Izrael na to nočejo pristati.
Kaj so napadle ZDA?
Spomnimo: napade na več ciljev v Iranu je Izrael pričel 12. junija. Osrednji cilj njihovih napadov so bili energetski obrati Irana, natančneje jedrski. Izrael naj bi s tem preprečil razvoj iranskega jedrskega orožja, katerega razvoj pa Iran zanika. Izrael je nekaj dni kasneje vršil še dodatne napade na jedrsko infrastrukturo in obrambne sisteme Irana.
ZDA so se v konflikt vključile 22. junija. V operaciji, poimenovani Polnočno kladivo (Midnight Hammer), so na tri najpomembnejše jedrske objekte v Iranu – Fordov, Natanc in Esfahan – odvrgle bombe za uničevanje bunkerjev in rakete Tomahawk. Podzemni objekt Fordov je za Iran še posebno strateško pomemben. Je namreč obrat za bogatenje urana, v katerem naj bi po podatkih ameriške NTI Iran obogatil do slabih 84% svojega urana. Iranski mediji so sicer poročali, da so tam skladiščen uran še pred napadi na objekt prepeljali na varno.
Ameriški predsednik Trump je večkrat poudaril, da je bil napad na Iran uspešen in da so v njem popolnoma uničili ključne objekte za bogatenje urana. Tako ameriški mediji kot iranski predstavniki se z njim sicer niso strinjali, zagotovo pa lahko trdimo, da je bila vključitev Amerike v spopad ključnega pomena pri oblikovanju aktualnega stanja.
Potencialno zaprtje Hormuške ožine
Kot smo že pisali, je pri napadih na Iran prišlo tudi do dogodkov in preobratov, ki so imeli vpliv na svetovno ekonomijo. Ena od ključnih napovedi je bila, ko je iranski parlament izglasoval zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine. Slednja je namreč ključna vstopna točka za transport nafte in plina iz držav Perzijskega zaliva, skozi njo pa potuje skoraj petina svetovne nafte in približno toliko svetovne zaloge utekočinjenega plina.
Kmalu po oznanitvi odločitve iranskega parlamenta so se iz sveta začela vrstiti opozorila in pozivi, naj ožina ostane odprta. 23. junija je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas poudarila, da bi lahko bilo zaprtje Hormuške ožine nevarno, prav tako pa ne bi koristilo nikomur. Strinjal se je tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je izpostavil, da bi zaprtje ožine bolj prizadelo druga gospodarstva kot ameriško.
Vpliv napovedi na cene nafte
Cene nafte so 23. junija, dna po tem, ko je Iran naznanil potencialno zaprtje ožine, začele močno nihati. Naslednji dan, 24. junija, pa so po simboličnem povračilnem napadu Irana na ameriško vojaško bazo v Katarju in Trumpovem oznanilu premirja med Izraelom in Iranom potonile. V ponedeljek, 23. junija, so padle za devet odstotkov, v torek pa so izgubile še dodatnih pet odstotkov. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba odšteti za 5,18 odstotka manj, kot ob koncu trgovanja v ponedeljek.
Cene nafte pa so si v današnjem azijskem trgovanju nekoliko opomogle po občutnih padcih v začetku tedna. Kljub temu pa se jim, kot poročajo tuje tiskovne agencije, obetajo največji tedenski padci po letu 2023. Kot je poročal Reuters, vodo namreč po trenutnih projekcijah cene zahodnoteksaške lahke nafte in nafte brent na tedenski ravni zabeležile 12-odstotni padec.
