Ob Babičevem mlinu, edinem še delujočem plavajočem rečnem mlinu v Sloveniji, bo danes potekala otvoritev nove strehe. Vrednost obnove je znašala dobrih 27.000 evrov z DDV. Sredstva so zagotovili ministrstvo za kulturo, program Interreg Slovenija-Madžarska in lastnik, je za STA povedal predstavnik Babičevega mlina Simon Balažic.
Zamenjani so bili vsi leseni elementi strešne konstrukcije in strešna kritina, prenovljen pa je bil tudi zgornji del stene objekta. Celotna prenova je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 49 odstotkov vrednosti projekta, Interreg projekt 42 odstotkov, ostalo pa lastnica Karmen Babič.
Stara kritina ogrožala mlin
Po mnenju Balažica je bila prenova kritine nujna, saj je prejšnja, več kot 100 let stara strešna konstrukcija zaradi dotrajanosti resno ogrožala mlinarsko opremo, ki predstavlja pomembno kulturno-tehniško dediščino. Glavni namen prenove strehe na mlinu je bil dolgoročno ohraniti edinstveni tehnični spomenik, ki še danes deluje na vodni pogon in z mletjem še vedno ekonomsko preživlja svoje lastnike in upravljavce.
Pomembni gostje na otvoritvi
Dogodka se bo udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki bo zbrane tudi nagovoril. Poleg njega bo spregovoril tudi Marko Sraka, svetovalec ministrice za kulturo.
Babičev mlin kot del čezmejnega muzeja mlinarstva
Prenova strehe po besedah Balažica predstavlja ključni mejnik v okviru širšega čezmejnega projekta Od mlina do mlina, v sklopu katerega nastaja prvi čezmejni razpršeni muzej mlinarstva. Projekt Interreg Slovenija-Madžarska, ki traja od julija 2024 do aprila 2027 in vključuje pet partnerjev iz Slovenije in Madžarske, naslavlja vprašanje izginjanja mlinarske dediščine v širšem evropskem prostoru.
“Babičev mlin v Veržeju ostaja simbol žive kulturne dediščine in pomemben del prihodnjega razpršenega muzeja, ki bo obiskovalcem ponujal edinstveno izkušnjo spoznavanja različnih tipov mlinov ter njihove zgodovine in delovanja,” je še povedal Balažic. Ob tem je poudaril, da je prenova strehe mlina prvi, a ne zadnji korak. “Mlin je bil v zadnjih poplavah že poškodovan, zato bo za njegovo celovito ohranitev potrebna še dodatna sanacija lesenih delov in okolice,” je zaključil.
Vzajemna obnova dediščine: Filov mlin v Porabju
Pomemben mejnik v istem projektu je bila tudi otvoritev novega pogonskega sistema Filovega mlina na Gornjem Seniku v Porabju, ki je edini slovenski mlin na Madžarskem.
Projekt “Od mlina do mlina”, ki ga sofinancirajo Interreg Slovenija – Madžarska in skupni razvojni sklad za Pomurje in Porabje, tako obnavlja tehnično dediščino in ustvarja trajnostno platformo za razvoj lokalnih skupnosti na obeh straneh meje, so še povedali projektni partnerji.
