Na črnem trgu v Sloveniji uspeva trgovina z zdravilom Ozempic – sicer registriranim za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. A namesto diabetikov do njega vse pogosteje prihajajo posamezniki, ki želijo izgubiti težo. Cena? Do 150 evrov za en odmerek – brez recepta, brez nadzora.
Ekipa 24UR Dejstva je sledila spletnim forumom in družbenim omrežjem, kjer se ponujajo nezakonite poti do zdravila. S preprodajalko, ki trdi, da zdravilo prihaja iz UKC-ja, so se celo dogovorili za nakup. “Zakaj ne, ker eni res dobičke delajo iz tega. Delam tako, da mi nakažejo na račun,” jim je zaupala ena od preprodajalk.
Zneske ji kupci nakažejo neposredno. Pravi, da vnaprej krije stroške, saj “založi” za več deklet hkrati: “Danes sem založila za 10 punc, to je 1500 evrov … Če naročim 0,25, je isto 150, 140, odvisno, če jih naročite več.”
Dobava naj bi potekala preko moškega, ki dela v UKC: “Jaz temu fantu plačam, on mi naroči, dela v UKC-ju, iz centralne lekarne mi potem to dobimo.”
Internet poln ponudb, recepti pa v rokah tistih, ki jih ne bi smeli pisati
Na spletu ni težko priti do kontaktov: nekateri preprodajalci odgovarjajo v pol ure. “Cena je 170 evrov za 1 miligram. Je original iz lekarne, cena 500 evrov za celoto. Cena je 250 evrov, možen je osebni prevzem,” je po poročanju 24UR zapisal eden od njih.
Medtem se zdravilo predpisuje tudi na beli recept, pogosto iz rok specialistov, ki sicer nimajo znanj iz področja zdravljenja debelosti – od ginekologov do zobozdravnikov. “Stomatologi, ginekologi, vsi ga predpisujejo. Za te sigurno vemo, da nimajo celostnega pristopa zdravljenja debelosti … naredili so medvedjo uslugo pacientu,” za omenjeni portal opozarja endokrinologinja dr. Marija Pfeifer.
Dodaja še: “Jaz nisem niti ene škatle v življenju predpisala, zato ker se držim pravil. Ozempic je namenjen samo bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2.”
Poraba v nebo – nadzor pa …
Leta 2019 je bilo izdanih 2.500 zelenih receptov za Ozempic, lani že skoraj 41.000. Vključno z vsemi izdajami je bilo v letu 2024 izdanih 64.000 odmerkov, kar pomeni 21 milijonov evrov stroškov za zdravstveno blagajno.
Poleg tega je bilo lani prek belega recepta – za hujšanje – izdanih skoraj 14.000 odmerkov, kar pomeni več kot dva milijona evrov, ki so jih pacienti plačali iz lastnega žepa.
Vse to odpira ključno vprašanje: kje je nadzor in kaj počnejo pristojni organi?