V torek, 1. julija 2025, se je uradno začela prva od treh faz projekta preobrazbe daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Preobrazba tega sistema je eden ključnih nosilcev prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije in je kot del mehanizma za pravičen prehod vključevan v program evropske kohezijske politike 2021-2027.
Projekti v prvi fazi so potrjeni
1.julija so v mestni občini Velenje podpisali izvajalski pogodbi v vrednosti 4,6 milijona evrov, v dolini pa na podpis sofinancerskih pogodb z državo za že odobrena sredstva še čakajo. Skupna vrednost prve faze sicer znaša 24,8 milijona evrov brez DDV, od tega bo 23,4 milijona evrov prišlo iz nepovratnih sredstev. Od 23,4 milijona bo evropski sklad za pravični prehod prispeval 19,9, država pa dodatnih 3,5 milijona evrov. Preostanek bosta zagotovili investitorki, to sta občini Velenje in Šoštanj.
Pogodbo o sofinanciranju prve faze projekta bosta Mesta občina Velenje in Občina Šoštanj podpisali takoj, ko bo ministrstvo za finance projekt uvrstilo v državni načrt razvojnih programov. Posledično na torkovem podpisu ni bilo prej napovedanih ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra in ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška.
Potek preobrazbe in predvideni prihranki
Kot omenjeno, bo preobrazba potekala v treh fazah in do leta 2033 postopoma omogočila opustitev rabe premoga ter prehod na obnovljive vire energije. V prvi fazi bodo prenovili sistem daljinskega ogrevanja, v drugi bodo zamenjali premog z obnovljivimi viri energije, v tretji pa bo potekala energetska sanacija stavb in ukrepi pri uporabnikih.
Pri Komunalnem podjetju Velenje so izračunali, da bo po končani prvi fazi prihranek znašal letno več kot 21.000 megavatnih ur energije, prav tako pa bo za več kot 6.000 ton manj emisij ogljikovega dioksida. Direktor podjetja Gapšer Škarja je izpostavil, da je vzpostavil tudi dialog s krajani Gorice zaradi večjih posegov v njihovem okolju.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je izrazil zadovoljstvo, da so po več letih projektov s sodelavci prepričali Evropsko komisijo in državo v namenitev sredstev iz sklada za pravičen prehod za projekt prestrukturiranja Šaleške doline. Župan Občine Šoštanj Boris Goličnik je poudaril pomen sodelovanja vseh vpletenih ter vloženega truda.
Kakšno vlogo bo imel Teš?
Projekt preobrazbe daljinskega ogrevanje Šaleške doline med drugim temelji na opustitvi rabe premoga in prehod na obnovljive vire energije. Trenutno je sistem sicer v celoti odvisen od Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in pridobivanju premoga. Skladno z interventnim zakonom o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga pa bo Teš toplotno energijo Šaleški dolini zagotavljala le še do aprila 2027. Za slednje bo država iz proračuna namenila skupno 403,1 milijona evrov.
Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je danes drugi največji, preskrbuje namreč več kot 12.000 odjemalcev. Ker je odstop od premoga določen do leta 2033, iz Teša pa bodo porabniki toploto dobivali le še do aprila 2027, se z obnovo daljinskega ogrevanja in prehodom na drug vir ogrevanja precej mudi.
Kot izpostavljeno, bodo v drugi fazi preobrazbe daljinskega sistema zgradili nove proizvodne vire na obnovljive vire energije. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja je povedal, da z javnim pozivom iščejo vse zainteresirane investitorje, da podajo svoje rešitve za nove proizvodne vire. Kot eno od rešitev je izpostavil tudi sodelovanje s Teš, HSE oziroma SDH na lokaciji Teša.
