Deležniki na čelu z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom ter kmetijsko ministrico Matejo Čalušić so danes predstavili pilotni projekt uvajanja agrofotovoltaike v poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici. Gre za projekt, ki bo postavil smernice za razvoj področja v Sloveniji, so poudarili sodelujoči na dogodku.
“Agrofotovoltaika združuje dve pomembni področji, kmetijstvo in energetiko, povezuje pridelavo hrane in proizvodnjo predvsem čiste energije ter s tem prinaša sinergijo, ki je v času naraščajočih podnebnih in predvsem prehranskih izzivov ne le dobrodošla, temveč tudi nujna,” je na novinarski konferenci poudaril minister Kumer.
Velik potencial za dvojno rabo zemljišč
Po njegovih besedah je pilotni projekt prvi v nizu podobnih, ki jih načrtujejo v prihodnjih letih. “Slovenija ima velik potencial za dvojno rabo kmetijskih zemljišč, torej hkratno pridelavo hrane in izkoriščanje sončne energije. Z razvojem ustreznih tehničnih rešitev lahko ta potencial izkoristimo na način, ki podpira, in ne ogroža kmetijske rabe zemljišč,” je navedel minister Kumer.
Analize v okviru projektov, kot je ta v sadovnjaku na Brdu, bodo pokazale, katere kmetijske rastline in postavitve panelov omogočajo učinkovito dvojno rabo prostora brez zmanjševanja kmetijskega potenciala, je še izpostavil.
Prehranska varnost in ozaveščanje kmetov
Da je pilotni projekt ključen tudi za prehransko in energetsko varnost, je poudarila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Spomnila je, da so s predlogom novele zakona o kmetijskih zemljiščih omogočili raziskovanje agrofotovoltaike prek tovrstnih pilotnih projektov.
Projekti po njenih besedah omogočajo tudi lažje razumevanje pojma agrofotovoltaike in odgovarjajo na številna vprašanja ter dvome, ki jih imajo kmetje. “Prizadevali si bomo za hitrejši razvoj projektov na različnih kulturah, kjer bo v ospredju proizvodnja hrane,” je napovedala.
Ravnovesje med pridelavo hrane in sončno energijo
Na pomembnost zaščite kmetijskih zemljišč je opozoril direktor Kmetijskega inštituta Andrej Simončič. Poudaril je, da trajni nasadi, kot so jablane, omogočajo hkratno pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije, brez škode za pridelek.
“Tukaj ni zgolj interes, koliko elektrike lahko proizvedemo. Ključno je, kako sončne elektrarne vplivajo na rast, kakovost pridelka, ekonomiko, zdravje rastlin in okolje,” je poudaril.
Investicija in analiza za prihodnost
Začetna naložba v projekt znaša nekaj nad 200.000 evrov, sredstva pa so zagotovljena v okviru drugega švicarskega prispevka. “Trenutno izvajamo analizo ekonomsko-tehničnega potenciala agrofotovoltaike v Sloveniji,” je povedal Tomi Medved iz Univerze v Ljubljani. Dodal je, da bodo prve rezultate analiz lahko predstavili že v prihodnjih mesecih.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, agrofotovoltaika pomeni proizvodnjo električne energije s fotonapetostnimi paneli na kmetijskih površinah, kar omogoča hkratno ohranjanje njihove rodovitnosti in energetski preboj.
STA
