Kriminalisti Policijske uprave Maribor so na tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper štiri nekdanje in sedanje člane komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi: Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. Preiskava se nanaša na nenapovedan nadzor, ki sta ga Tonin in Žakelj novembra lani izvedla na Generalni policijski upravi (GPU), kjer sta želela preveriti, ali policija nadzira 15 telefonskih številk, ki sta jih prinesla s seboj.
Na seznamu tudi znana imena iz afere Dars
Kot razkriva portal N1, naj bi se med preverjanimi številkami znašla številna znana imena, tako nova kot že povezana z afero Dars. Med drugim so bili na seznamu nekdanji predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, glavni tajnik NSi Robert Ileš, podpredsednik stranke Jernej Vrtovec ter nekdanja tiskovna predstavnica ministrstva za infrastrukturo Julija Humar in Damijan Jaklin, nekdanji državni sekretar na obrambnem ministrstvu.
Na seznamu sta bila tudi primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver in odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je v preteklosti veljala za tesno povezano z Darsom. Po navedbah portala naj bi se tam znašel tudi generalni sekretar SDS Borut Dolanc, ki naj bi sam predlagal preverjanje.
Brez vednosti in soglasja so bile preverjene tudi številke Žige Debeljaka in Janeza Tomšiča, predsednika in člana uprave SDH. Oba naj bi za to izvedela šele, ko ju je policija povabila na razgovor. Med preverjenimi je bil tudi Klemen Babnik, vodja kabineta finančnega ministra, ki je v prejšnji vladi zasedal isto funkcijo pri Jerneju Vrtovcu. Tonin je v odzivu dejal, da zakon ne omejuje, kdo lahko da pobudo za preverjanje, dovolj naj bi bil namreč že sum, da se nezakonito prisluškuje komurkoli.
Ključno sporočilo in očitki o zlorabi Knovsa
Po informacijah N1 je policija do ključnih dokazov prišla preko zaseženega telefona Valentina Hajdinjaka med preiskavo v aferi Dars. Na njem naj bi odkrili komunikacijo, v kateri je Tonin Hajdinjaku sporočil, da mu policija ne prisluškuje, kar pa je v nasprotju z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih služb. Ta določa, da se pobudnika obvesti le, če se prisluškovanje izkaže za nezakonito.
Tonin je najprej zatrdil, da se sporočila ne spomni, pozneje pa povedal, da v obvestilu ne vidi nič spornega. A marca letos je na novinarski konferenci dejal, da so člani Knovsa zavezani molku, tudi če prisluškovanja ni. Stališče o morebitni zlorabi Knovsa je podprl tudi strokovnjak za varnost Miroslav Žaberl, ki je opozoril, da Knovs ni namenjen preverjanju telefonskih številk političnih kolegov.
Policija: Nadzor ni bil sporen, a okoliščine so se spremenile
Kot prenaša Maribor24, je policija za portal pojasnila, da nadzora novembra lani niso zavrnili, saj pogoji za to takrat niso bili izpolnjeni. Nadzor je bil v tistem trenutku zakonit, a so pozneje prišle na dan nove okoliščine, ki kažejo na sum kaznivega dejanja. Zato so uvedli kriminalistično preiskavo, ki jo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo.
Ovadeni poslanci iz vrst NSi so prepričani, da so ravnali zakonito. Vse skupaj označujejo kot politično motivirano preiskavo in poskus utišanja opozicije. Policija takšne očitke zavrača in poudarja, da postopajo neodvisno in v skladu z zakonom.
