Drugi dan 63. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA bo v znamenju gozdov, čebel, mladih kmetov in avtohtonih pasem. Nedelja, ki jo organizatorji tradicionalno obarvajo z bogatim programom za družine, bo letos še posebej pestra: obiskovalci bodo spremljali 25. državno sekaško tekmovanje, spoznali bodo najboljše slovenske čebelarje, v maneži občudovali lipicance, popoldne pa dočakali razglasitev 2. Gozdarske kraljice Slovenije. Vse to bo spremljala množica delavnic, razprav in kulinaričnih doživetij, ki bodo Gornjo Radgono spremenili v pravo prestolnico podeželja.
Sekači kot junaki gozdov
Že dopoldne bo pozornost javnosti usmerjena na prireditveni prostor, kjer bo ob deseti uri steklo 25. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Čeprav se morda zdi, da gre zgolj za tekmovalni šov, ima dogodek veliko globlji pomen. Lastniki gozdov bodo namreč prikazali spretnosti pri varnem delu z motorno žago – orodjem, ki je v vsakodnevni rabi ključnega pomena, a hkrati tudi nevarno, če se z njim ne ravna pravilno. Tekmovanje je zato kombinacija znanja, moči in previdnosti, ki naj služi kot zgled vsem, ki v gozdu delajo. Zavod za gozdove Slovenije, ki je skupaj s Pomurskim sejmom soorganizator dogodka, poudarja, da gre pri tekmovanju za promocijo varnosti in dvig zavesti, da je gozdarsko delo še vedno eno najtežjih in najbolj tveganih poklicev.
Obiskovalci bodo imeli priložnost videti različne discipline, od natančnega rezanja do podiranja dreves in hitrega, a varnega rokovanja z žago. Na koncu bodo najboljši prejeli priznanja, a še pomembnejše bo sporočilo, da mora biti varnost vedno na prvem mestu.
Čebelarji in med kot zlato podeželja
Nedelja bo tudi dan čebelarjev. Ob deseti uri bo na prireditvenem prostoru pred upravo potekala svečana razglasitev rezultatov 24. mednarodnega ocenjevanja medu. Gre za eno najbolj prestižnih ocenjevanj pri nas, saj med ni le prehranski izdelek, temveč tudi simbol Slovenije in pomemben del naše identitete. V ospredju bodo kakovost, čistost in izvirnost različnih vrst medu, ki jih na ocenjevanje vsako leto prinesejo čebelarji iz več držav.
Slovenija je svetovno prepoznana kot dežela čebelarjev in pobudnica Svetovnega dneva čebel. Zato je ta dogodek pomemben tudi kot sporočilo širši javnosti: brez čebel ni opraševanja, brez opraševanja ni hrane. V Medenem hramu bo mogoče spoznati življenje kranjske sivke, opazovati delo čebel skozi steklene panje in občudovati bogato zbirko panjskih končnic, ki pričajo o ljudski umetnosti in tradiciji. Prav tako bodo obiskovalci izvedeli več o apiterapiji, inovativnem področju, ki uporablja aerosole iz panjev za blagodejne učinke na zdravje. Medene zgodbe se bodo tako prepletale z okusom, vonjem in bogato simboliko, ki jo ima čebelarstvo v slovenski kulturi.
Mladi kmetje kot glas prihodnosti
V hali A bo ves dan živahno na Tržnici mladih kmetov, kjer bodo mladi podeželani predstavljali svoje projekte, ideje in izdelke. Tržnica ni le prostor prodaje, temveč predvsem srečanje generacij. Mladi bodo obiskovalcem pokazali, kako si predstavljajo kmetijstvo prihodnosti – bolj digitalno, bolj trajnostno in bolj povezano z lokalno skupnostjo. Njihova prisotnost na sejmu je dokaz, da podeželje kljub številnim izzivom ostaja prostor ustvarjalnosti in inovacij.
Vzporedno bodo potekali tudi programski kongresi in razprave, med njimi kongres mladih kmetov Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, kjer bodo razpravljali o izzivih, s katerimi se srečujejo pri prevzemanju kmetij in vstopanju na trg. »Mladi kmetje predstavljajo gonilo inovacij in trajnostnega razvoja v slovenskem kmetijstvu. Njihov glas mora biti slišan, saj brez njih podeželje nima prihodnosti,« poudarjajo organizatorji. Na drugi strani bodo tudi starejši kmetje lahko prisluhnili izzivom in idejam mladih ter morda v njih prepoznali lastne začetke.
Avtohtone pasme kot ogledalo naroda
Eden od vrhuncev nedeljskega programa bo zagotovo revija slovenskih avtohtonih pasem, ki bo potekala ob 11.30 v maneži. Pred obiskovalci se bodo zvrstile pasme, ki jih poznamo kot del nacionalne dediščine: od cikastega goveda, ki velja za ponos slovenskih rejcev, do belokranjske pramenke, bovške ovce in drežniške koze. Svoj prostor bodo imele tudi štajerske kokoši in krškopoljski prašiči, ki veljajo za edino slovensko avtohtono pasmo prašičev. Strokovni komentar bo obiskovalcem pomagal razumeti pomen ohranjanja teh pasem, ki niso pomembne le zaradi tradicije, temveč tudi zaradi genetske raznolikosti in odpornosti na različne pogoje.
Revija bo več kot le parada živali – bo živ učbenik o slovenski agrarni zgodovini in hkrati pogled v prihodnost, kjer bodo te pasme morda imele ključno vlogo pri prilagajanju na nove okoljske izzive.
Lipicanci in kasaške dirke
Nedelja bo v maneži rezervirana tudi za lipicance, ki bodo obiskovalce navdušili s svojo eleganco. Njihovi nastopi so vedno prava paša za oči, saj združujejo lepoto, moč in tradicijo. Popoldne pa bo ljubitelje konjeništva potegnilo v Ljutomer, kjer bodo potekale velike kasaške dirke za nagrado Pomurskega sejma. Kasaške dirke so del identitete Prlekije in Pomurja in dokaz, da konjeništvo ostaja močno vpeto v življenje tega prostora.
Kronanje Gozdarske kraljice
Ob 15. uri bo na prireditvenem prostoru potekalo kronanje 2. Gozdarske kraljice Slovenije. Gre za relativno novo tradicijo, ki pa je v kratkem času pridobila veliko pozornosti. Gozdarska kraljica predstavlja mlado ambasadorko slovenskih gozdov, ki s svojo prisotnostjo opozarja na pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Ob njej bo potekalo tudi FENDT tekmovanje v vlečenju vrvi, ki bo poskrbelo za tekmovalni naboj in dobro voljo med obiskovalci.
Delavnice, pokušnje in razprave
Nedelja bo polna tudi ustvarjalnih kotičkov. V Permakulturnem centru bodo potekale delavnice slamnikarstva, lončarstva in pletarstva, kjer bodo obiskovalci lahko ustvarili unikatne izdelke iz naravnih materialov. V hali D4 bodo pripravljali poskušnje jedi iz jagnjetine, obiskovalci pa bodo imeli priložnost spoznati kulinarični potencial drobnice. V vinskem hramu bodo sledile vodene pokušnje nagrajenih vin z letošnjega ocenjevanja, kjer bo obiskovalce nagovarjala vinska kraljica Nina Polanec.
Ob vsem tem bodo v dvoranah potekale številne razprave: od kongresov političnih strank do strokovnih posvetov o gozdovih, biodinamiki in kmetijski tehniki. Vsak obiskovalec bo lahko našel vsebino, ki ga zanima, bodisi gre za resno strokovno razpravo bodisi za lahkotno kulinarično doživetje.
Celoten nedeljski program s podrobnostmi in urniki najdete v uradnem programu: PROGRAM AGRA 2025 (PDF).