Naraščajoče število odvzetih otrok v Spodnjem Podravju je tihi alarm, ki opozarja na vse globlje razpoke v temeljih naše družbe. Po poročanju številnih medijev je slika podobna za celotno Slovenijo. Čeprav Center za socialno delo poudarja, da je odvzem vedno skrajni korak, se lahko upravičeno vprašamo: kaj se dogaja z družinami v naši bližini in zakaj je nujna zaščita otrok postala tako pogost pojav?
Skrajni ukrep
V zadnjem obdobju javnost v Spodnjem Podravju vznemirjajo podatki o opaznem porastu nujnih odvzetih otrok iz njihovih primarnih družin. Čeprav Center za socialno delo poudarja, da gre za skrajni ukrep, ki se ga poslužijo le takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti, statistika sproža resna vprašanja o stanju v družinah.
Razlogi za odvzem so kompleksni
Na Centru za socialno delo ocenjujejo, da so vzroki za takšen trend kompleksni in večplastni. Poleg še vedno prisotnega fizičnega in psihičnega nasilja se v ozadju pogosto skrivajo pogubne zasvojenosti z alkoholom in prepovedanimi substancami, ki staršem onemogočajo varno in odgovorno starševstvo. K temu prispevajo tudi vse globlje duševne stiske, ki so se po obdobju pandemije le še stopnjevale in vodile v hudo zanemarjanje otrok. Hkrati pa k večjemu številu obravnav prispeva tudi večja budnost okolice, saj sosedje, šole in vrtci danes hitreje zaznajo sume zlorab in jih nemudoma prijavijo pristojnim organom, kot so na primer centri za socialno delo, v hujših primerih pa tudi na policijo.
Kako poteka postopek odvzema otrok?
Sam postopek odvzema otroka je zakonsko strogo določen in poteka pod velikim pritiskom. Ko Center za socialno delo presodi, da sta ogrožena otrokovo zdravje ali življenje, izvede nujni odvzem, pri čemer je pogosto prisotna še policija. O utemeljenosti tega dejanja mora v najkrajšem možnem času presoditi sodišče, ki nato izda ustrezno odločbo. Otrok je v tistem trenutku iztrgan iz domačega okolja in nameščen v varno zavetje, kjer se začne dolgotrajen proces strokovne obravnave.
Kot izpostavljajo na Sodstvu Republike Slovenije, bo sodišče pri odločanju upoštevalo načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo uporabilo ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev.
Vrste ukrepov po opredelitvi Sodstva so:
- Nujni odvzem otroka
- Začasne odredbe
- Drugi ukrepi (trajnejši)
Kaj se zgodi z otroci po odvzemu iz primarnega doma?
Valerija Ilešič Toš, direktorica CSD Spodnje Podravje, ob tem poudarja, da “Nobena prisila ne pride v poštev, saj je to etično sporno oziroma nedopustno, prav tako pa nestrokovno in neodgovorno. Naša naloga je, da ukrepamo takoj, ko izvemo za okoliščine, v katerih je otrok resno ogrožen, in ga zaščitimo.”
Vrnitev otroka nazaj k družini ni vedno opcija
Za te otroke nato skrbijo različne institucije, ki skušajo ublažiti nastalo travmo. Najprej so običajno nameščeni v krizne centre, kjer lahko ostanejo do tri tedne, nato pa se iščejo dolgoročnejše rešitve v obliki rejniških družin ali mladinskih domov. Perspektiva teh otrok je močno odvisna od tega, ali so se biološki starši pripravljeni soočiti s svojimi težavami in jih odpraviti. Čeprav je primarni cilj stroke vrnitev otroka v družino, se v praksi pogosto izkaže, da so razmere preveč poškodovane, kar otroke vodi v dolgoletno bivanje v rejništvu.
Revščina in kronična odvisnost kot največja faktorja odvzema otrok
Podobne trende sicer zaznavajo po celotni Sloveniji, vendar Spodnje Podravje v zadnjem obdobju izstopa po intenzivnosti teh posegov. Medtem ko se večja mesta soočajo z bolj prikritimi oblikami zanemarjanja, v lokalnem okolju pogosteje trčijo ob težave, povezane z revščino in kroničnimi odvisnostmi. Celoten sistem se ob tem sooča še z eno veliko težavo, saj kritično primanjkuje novih rejniških družin, ki bi tem otrokom ponudile stabilno in ljubeče okolje.
Težave z rejniškimi družinami
Realnost na terenu v Spodnjem Podravju kaže, da so krizni centri in rejniške družine vse bolj polni, medtem ko rešitev za težave v izvornih družinah (žal) ni na vidiku čez noč. Čeprav je glavni cilj stroke še vedno ta, da bi se otroci sčasoma vrnili k staršem, se v praksi pogosto zatakne pri že omenjenih kroničnih odvisnostih in revščini, ki ju je težko premagati brez dolgotrajne podpore. Največja težava trenutno ostaja pomanjkanje novih rejnikov. Tisti, ki so v sistemu že leta, so preobremenjeni, novih kandidatov, ki bi ponudili varno zavetje, pa je premalo.
Preberite še: Pri katerih letih lahko otrok ostane sam doma? Prava starost ne obstaja, pomembna je zrelost
