Danes mineva 130 let, odkar je župnik Jakob Aljaž uresničil svoj sen o postavitvi stolpa na vrhu Triglava. Stolp je že takrat veljal za simbol slovenstva. To žlahtno vlogo pa je kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena ohranil vse do danes, so ob današnji obletnici poudarili na Planinski zvezi Slovenije.
Župnik, domoljub in ljubitelj gora Jakob Aljaž je leta 1895 od občin Dovje in Mojstrana za en goldinar odkupil 16 kvadratnih metrov zemljišča vrh Triglava in začel načrtovati stolp, ki bi vrh Triglava služil kot planinsko zavetišče in branik slovenstva. Aljaž se je na ta način želel upreti močnim nemškim vplivom, pod katerim je bila v 19. stoletju planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah.
Za utrditev stolpa potrebovali 5 ur
Izdelavo stolpa je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki je stolp izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov. Aljaž je stolp na vrhu Triglava s petimi pomočniki postavil 7. avgusta 1895, pri čemer so za utrditev stolpa potrebovali pet ur. Skromna svečana otvoritev je sledila 15 dni kasneje, 22. avgusta, so zapisali na spletnih staneh javnega zavoda Triglavski narodni park.
Pojasnili so, da so bili v 190 centimetrov visokem stolpu s štirimi okenci, ki se je prva imenoval Triglavski stolp in so ga šele kasneje poimenovali po Aljažu, trije stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in triglavska panorama slikarja Marka Pernharta. Stolp je bil opremljen tudi s telegrafom, ki je omogočal komunikacijo s Kredarico in Dovjim.
Stolp in zemljišče na vrhu Triglava je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije. Nekateri Nemci iz Nemško-avstrijskega planinskega društva so si prizadevali, da bi stolp porušili, vendar jim to ni uspelo. Pločevinasti stolp je postal najbolj prepoznaven simbol slovenskega naroda.
Pogoste prilagoditve času
V 130 letih je bil Aljažev stolp velikokrat v središču dogajanja. Pogosto so ga prilagajali, mu dodajali spominske plošče, večkrat je bil tudi prebarvan. Junija 1991 ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije je na Aljaževem stolpu oziroma nad njim, saj je bil takrat v snegu, zaplapolala slovenska zastava.
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani bodo častitljivo obletnico stolpa obeležili z doživljajsko razstavo, ki jo bodo odprli 30. avgusta. Nosila bo naslov Aljažev stolp – simbol ali trofeja in bo raziskala zgodovinski, kulturni ter simbolni pomen Aljaževega stolpa in njegove preobrazbe skozi čas – od narodnoobrambne geste Jakoba Aljaža do sodobnega simbola narodne identitete.
Kot so napovedali v Slovenskem planinskem muzeju, bo razstava ponudila vpogled v raznolike načine, kako so posamezniki in skupnosti skozi desetletja doživljali Triglav in njegov stolp – kot cilj, prizorišče, simbol upora, oder za osebne in kolektivne zgodbe. Skozi bogato gradivo, predmetne zgodbe in številne anekdote bo obiskovalca spodbudila k razmisleku: ali Aljažev stolp še vedno doživljamo kot simbol skupnosti ali kot osebno trofejo.
