V času gospodarske negotovosti, vojn ali carinskih sporov zlato že dolgo velja za eno najbolj stabilnih in likvidnih oblik premoženja. Ko se svet sooča z naraščajočo inflacijo, geopolitičnimi napetostmi ali finančnimi krizami, vedno več posameznikov in podjetij išče varno zatočišče prav v zlatu. Zakaj je temu tako in kakšna je njegova vloga v sodobnem svetu?
Kot pojasnjujejo pri OTP banki, je investiranje v zlato odvisno od številnih dejavnikov, predvsem pa ga spodbujajo negotovost na finančnih trgih, inflacija, geopolitični dogodki, gospodarska nestabilnost in spremembe obrestnih mer.
Povpraševanje po zlatu v negotovih časih
Zlato pogosto velja za varno zatočišče – zlasti v kriznih obdobjih, ko so druge naložbe, kot so delnice ali nepremičnine, lahko preveč tvegane. Ob negativnih novicah, ki pretresajo finančne trge, številni vlagatelji prodajo bolj tvegana sredstva in se zatekajo k zlatu kot stabilnejši in likvidnejši izbiri. Podoben vzorec smo opazili tudi ob izbruhu vojne v Ukrajini, ko je cena zlata občutno narasla.
V Sloveniji in na Hrvaškem je v zadnjem času mogoče zaznati povečano zanimanje za zlato. Hrvaški Jutarnji list je tako poročal o rekordnem povpraševanju malih vlagateljev, ki vse pogosteje zlato dojemajo kot zaščito pred inflacijo in razvrednotenjem valut.
“Povečanje zanimanje za zlato izhaja iz trenutne negotovosti na finančnih trgih. Zraven tega pa se pojavijo tudi novi načini investiranja v zlato, kot so ETF-i in digitalno zlato, kar lahko dodatno spodbuja zanimanje. Dodatno pa se pojavlja tudi dodaten interes za zlato s strani posameznih centralnih bank,” pojasnjujejo trenutno situacijo pri OTP.
Kje Slovenci kupujejo zlato?
V Sloveniji je zlato v fizični obliki (palice, kovanci) pogosto dostopno prek trgovcev, kot so Moro, Gold Store in Elementum. Največ zanimanja je za zlate palice od 1 unče do 100 gramov, ki so primerne za hranjenje in kasnejšo prodajo. Za pridobitev širše slike trenutnega povpraševanja po zlatu med Slovenci smo se obrnili na vse tri trgovce, a odgovorov z njihove strani do danes še nismo prejeli.
Vloga zlatih rezerv v kriznih časih
Na državni ravni zlato ohranja simbolično in strateško vrednost, čeprav v praksi ni ključno za stabilnost financ. Banka Slovenije pojasnjuje, da “zlate rezerve praviloma niso imele oziroma nimajo vpliva na stabilnost državnih financ razvitih držav.” Informacije o vlogi zlatih rezerv v času kriz so sicer na voljo v članku Analiza naložbenih možnosti zlata.
Slovenija trenutno hrani svoje zlate rezerve v tujini pri specializiranih institucijah. “Slednje omogoča, da se z zlatom lahko upravlja oziroma trguje na mednarodnih finančnih trgih in se z njim lahko razpolaga tudi v izrednih razmerah,” so nam pojasnili pri Banki Slovenije.
Trenutno ima Slovenija 3,2 tone zlata v vrednosti 307 milijonov evrov (podatek s februarja 2025), kar je precej manj kot leta 2001, ko je po delitvi jugoslovanskih rezerv prejela 7,55 ton. Pred tem rezerv v zlatu ni imela. “Od leta 2001 se je količina zlata zmanjšala, in sicer skladno z odločitvami Sveta Banke Slovenije ter zaradi vstopa v Evrosistem (prenos dela rezerv v zlatu v devizne rezerve ECB),” so dodali.
Kakšni so načrti države v zvezi z zlatimi rezervami?
Pri Banki Slovenije pravijo, da je upravljanje s finančnimi naložbami v zlatu “del dolgoročne naložbene strategije Banke Slovenije, ki jo določajo Svet Banke Slovenije in njegovi organi, izvajajo pa pristojne strokovne službe.”
Kot poudarjajo, je cilj dolgoročne naložbene strategije “srednjeročno prispevati h krepitvi kapitala Banke Slovenije, s čimer prispevamo k zagotavljanju finančne neodvisnosti pri izpolnjevanju centralnobančnih nalog.” Svojih prihodnjih načrtov v zvezi z zlatimi rezervami nam niso želeli razkriti.
Kako lahko posamezniki hranijo zlato?
Zaradi varnostnih razlogov veliko vlagateljev išče možnosti za hrambo izven doma. Poleg samostojnih sefov in trezorjev obstajajo tudi bančne možnosti. Ena od bank, ki nudi to storitev, je OTP banka.
Na vprašanje, ali omogočajo hrambo fizičnega zlata, so nam z OTP pojasnili, da svojim strankam omogočajo najem sefov, kjer lahko hranijo tudi plemenite kovine. Dodajajo, da sicer od najemnika sefa ne zahtevajo, da razkrije vsebino, ki jo bo shranil v sef.
“Stranka OTP banke lahko najame sef v nekaterih poslovalnicah banke in v njem lahko shrani tudi zlato,” so nam povedali. Cenik nadomestil je objavljen na spletni strani banke, in sicer na tej povezavi.
Kako pa je z davki?
Fizične osebe, ki trgujejo z vrednostnimi papirji, deleži ali izvedenimi finančnimi instrumenti, so zavezane k plačilu dohodnine od dobička iz kapitala. Enako velja tudi za tiste, ki s trgovanjem tržijo v okviru registrirane dejavnosti. Pri tem se prihodki praviloma ne obravnavajo kot dohodek iz dejavnosti – izjema je trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti (IFI), ki se lahko šteje tudi za opravljanje dejavnosti.
Finančna uprava Republike Slovenije pojasnjuje, da je zlato (če ne gre za profesionalno trgovanje) za fizične osebe oproščeno dohodnine: “V kolikor fizična oseba odsvaja drugo premično premoženje (tudi zlato), ni zavezana k plačilu dohodnine od dobička iz kapitala po 1. točki 32. člena ZDoh-2.”
Če pa fizična oseba kupuje in prodaja zlato kot redno dejavnost oziroma ima posel s trgovanjem zlata, mora biti registrirana za dejavnost, pri čemer so dohodki obdavčeni kot dohodek iz dejavnosti. Pri posameznikih se nato presoja, ali gre za opravljanje dejavnosti ali zgolj odsvajanje premoženja, ki je oproščeno dohodnine. Pravne osebe pa so obdavčene z davkom od dohodka pravnih oseb, opozarja FURS.
Pomembno je, kot dodajajo, da vlagatelji ob morebitni prodaji ohranijo vso dokumentacijo, ki dokazuje izvor in vrednost zlata.
Zlato kot naložba: prednosti in pasti
Zlato ne prinaša obresti ali dividend, zato je manj zanimivo za dolgoročne vlagatelje, ki stavijo na donose. Njegova največja prednost pa ostaja likvidnost in ohranjanje vrednosti v času kriz. Zato je pogosto del uravnoteženega naložbenega portfelja.
Zlato je predvsem zavarovalni instrument, ki ohranja vrednost v času visoke inflacije ali gospodarskih pretresov, vendar pa ni nadomestilo za aktivno donosne naložbe.
Kakšno “zlato” prihodnost napovedujejo analitiki?
Aprilska Bloomberg anketa kaže, da večina napovedovalcev do konca leta ne pričakuje večjih sprememb cene zlata – povprečje napovedi znaša približno 3.200 USD na unčo, razpon pa od 3.000 do 3.850 USD, pojasnjujejo pri Banki Slovenije.
Razmere, ki lahko vplivajo na ceno zlata, vključujejo globalne obrestne mere, geopolitična trenja in gospodarska negotovost. Več informacij o glavnih razlogih, ki vplivajo na rast ali padec cene zlata, sicer lahko najdemo v že predhodno omenjenem članku Analiza naložbenih možnosti zlata.
“Pričakovanja za prihodnost so odvisna od gospodarskih razmer, inflacijskih trendov in geopolitičnih dejavnikov. Če se bodo razmere zaostrovale in bo inflacija ponovno pričela naraščati, je možno, da bo zanimanje za zlato še dodatno naraslo in s tem tudi cena zlata,” pa še pojasnjujejo pri OTP.
Zlato ostaja priljubljena izbira vlagateljev v času pretresov
Čeprav ima zlato tudi svoje slabosti – med drugim nihanje cen in odsotnost tekočega donosa – še vedno velja za nekakšno “zavarovanje” v okviru razpršenega portfelja. Po podatkih Banke Slovenije tudi država, kljub razmeroma majhnim količinam, še vedno vključuje zlato v svojo dolgoročno naložbeno strategijo.
Za fizične vlagatelje pa ostaja ključna predvsem varna hramba – bodisi v bančnih sefih, kot jih nudi OTP banka, bodisi v lastni režiji. Ob prodaji pa je priporočljivo preveriti tudi davčne obveznosti, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje.
