Ali bi morali postopoma ukiniti gotovino in vse digitalizirati? To vprašanje je v naši anketi sprožilo izjemno močan odziv. Od 262 sodelujočih jih je kar 92 % odgovorilo »ne, nikakor«, medtem ko jih je le 8 % menilo, da je napočil čas za popolno digitalizacijo plačil.
Kljub bliskovitemu razvoju digitalnih tehnologij in vzponu brezstičnih plačil Slovenci očitno še vedno močno zaupamo fizičnemu denarju. Je to znak previdnosti, nezaupanja v digitalne sisteme – ali globlje skrbi za prihodnost osebne svobode?
Digitalna plačila so postala norma, toda ne za vse
V zadnjih desetih letih se je način plačevanja močno spremenil. Danes lahko z enim dotikom telefona ali kartice plačamo skoraj vse: od kave do položnic. Tudi v Sloveniji se je delež brezgotovinskih plačil močno povečal – po podatkih Banke Slovenije so ta že v letu 2024 predstavljala več kot 80 % vseh transakcij v trgovinah.
Pandemija COVID-19 je še pospešila prehod v digitalno, saj se je gotovina marsikje obravnavala kot “nevarna” zaradi prenosa virusov. Tehnološka podjetja in nekatere banke so v zadnjih letih celo začele promovirati idejo o družbi brez gotovine.
A gotovina še ni mrtva, vsaj ne v očeh Slovencev
Naša anketa je jasen pokazatelj, da ideja o popolni ukinitvi gotovine naleti na močan odpor. Zakaj je tako? Ključni razlogi, ki jih navajajo nasprotniki digitalizacije denarja, so:
- Zasebnost: gotovina omogoča anonimnost, digitalna plačila pa puščajo sledi.
- Dostopnost: starejši, ranljive skupine in tehnološko manj pismeni bi lahko ostali izključeni.
- Varnost in odpornost: v primeru izpada elektrike, kibernetskega napada ali naravne nesreče digitalna infrastruktura ne deluje – gotovina pa.
- Nadzor: popolnoma digitalni denarni sistem odpira vrata k nadzoru nad posameznikom – ali celo do zlorab.
Eden od komentatorjev je pod našo objavo zapisal:
»Ko vzameš ljudem gotovino, jim vzameš svobodo. Potem lahko nadziraš vse – kje, kdaj in kaj so kupili.«
Kaj se dogaja drugod po svetu?
Švedska, ki velja za pionirko digitalizacije, je že skoraj brez gotovine – a celo tam so se pojavili dvomi in kritike, zato je vlada zagotovila, da bo fizični denar še vedno na voljo. Kitajska, po drugi strani, gradi skoraj popolnoma digitalni plačilni ekosistem, a ob tem uvaja stroge državne nadzorne mehanizme. Evropska centralna banka (ECB) medtem razvija digitalni evro, a izrecno poudarja, da bo gotovina še naprej zakonito plačilno sredstvo.
Tudi v Sloveniji je Banka Slovenije večkrat zagotovila, da ukinitev gotovine ni na dnevnem redu, čeprav podpira razvoj sodobnih načinov plačevanja.
Argumenti za digitalizacijo: hitrost, preglednost, priročnost
Zagovorniki digitalne prihodnosti opozarjajo, da ima prehod na brezgotovinsko družbo veliko prednosti, med katere sodijo:
- hitrejša in enostavnejša plačila,
- manj stroškov upravljanja (ni več potrebe po tiskanju, transportu in varovanju gotovine),
- boljši nadzor nad finančnimi tokovi (manj prostora za sivo ekonomijo, utaje davkov),
- povezljivost s sodobnimi finančnimi storitvami (avtomatizacija, analitika porabe, digitalne denarnice)
»Svet gre naprej. Ne moremo se večno držati papirja in kovancev. Tudi knjige smo večinoma preselili v digitalo,« je zapisal eden izmed bralcev.
A ljudje hočejo izbiro, ne vsiljeno digitalizacijo
Sklep je jasen – večina ljudi ni proti digitalnim plačilom, temveč proti izključni digitalizaciji, ki bi pomenila odvzem izbire. Gotovina za mnoge ni le način plačevanja, temveč simbol osebne svobode, zasebnosti in odpornosti družbe.
Rezultati ankete (15. julij 2025):
- Ne, nikakor: 92 % (240 glasov)
- Da, čas je za to: 8 % (22 glasov)
- Skupno: 262 glasov
