Policija zagotavlja, da še naprej varuje ogrožene državne tožilce in sodnike. Pri tem pojasnjuje, da se varovanje ogrožene osebe izvaja z različnimi ukrepi, ki se sproti prilagajajo aktualni oceni ogroženosti. S kazensko ovadbo zoper nekdanje vodstvo policije in nekdanje vodstvo centra za varovanje in zaščito pa so seznanjeni le iz medijev.
Ukinili varovanje, meni da gre za povračilni ukrep
Okrožna državna tožilka Mateja Gončin je namreč danes za STA pojasnila, da je Center za zaščito in varovanje (CVZ) njej in ostalim tožilcem v zadevi Kavaški klan ponovno ukinil varovanje. O ukinitvi varovanja je bila danes seznanjena ustno na sestanku pri vodji Specializiranega državnega tožilstva Darji Šlibar, kjer je bil prisoten tudi novi vodja centra za varovanje in zaščito Aleksander Perklič.
Meni, da gre za povračilni ukrep vodstva policije, ker je v petek podala kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo CVZ zaradi nepravilnosti pri njenem varovanju.
Policija je zatem v sporočilu za javnost zapisala, da so “ogroženi državni tožilci in sodniki še naprej varovane osebe policije” in da “policija ogrožene državne tožilce in sodnike še naprej varuje z različnimi ukrepi varovanja na podlagi aktualnih ocen ogroženosti“.
O ovadbi obveščeni iz medijev
S kazensko ovadbo zoper nekdanje vodstvo policije in nekdanje vodstvo CVZ so v policiji seznanjeni le iz medijev. Navedba, ki se pojavlja v javnosti, da je ukinitev varovanja povračilni ukrep policije zaradi vložene kazenske ovadbe zoper nekdanje vodstvo policije in nekdanje vodstvo CVZ, pa ne drži, so zapisali.
Ob tem so dodali, da delovna skupina za koordinacijo varovanja ogroženih uslužbencev policije in drugih državnih funkcionarjev, ki izdeluje ocene ogroženosti, “sproti in strokovno ocenjuje vsako informacijo, ki bi lahko vplivala na spremembe ocen ogroženosti in ukrepov varovanja, pri čemer podana kazenska ovadba ali reorganizacija CVZ nimata nikakršnega vpliva na spremembe ocen ogroženosti in ukrepov varovanja”.
Sprotno prilagajanje oceni ogroženosti
Pojasnili so, da se varovanje ogrožene osebe izvaja z različnimi ukrepi, ki se sproti prilagajajo aktualni oceni ogroženosti. Vsaka odločitev, ki vpliva na varovanje te osebe, pa je vedno predmet ustrezne obravnave, ocene in ovrednotenja. Na tej osnovi se prilagodijo načini in ustrezni ukrepi varovanja.
Pri tem v policiji zagotavljajo tudi, da izvajajo vse potrebne aktivnosti, da bi bile varovane osebe in predstojniki državnih organov, v katerih so varovane osebe zaposlene, ustrezno seznanjeni z aktualnimi ocenami ogroženosti in izvajanimi ukrepi. Tako ocena ogroženosti kot načrt izvajanja ukrepov za zaščito ogrožene osebe pa nosita stopnjo tajnosti v skladu z zakonom o tajnih podatkih.
“Razkrivanje tovrstnih podatkov in podatkov, povezanih z varovanjem ogroženih oseb, bi lahko ogrozilo varnost varovane osebe in izvajalcev varovanja ter škodovalo nadaljnjemu delu policije, zato je javno reševanje takih vprašanj nesprejemljivo,” so še zapisali v policiji.
Podobno so STA odgovorili tudi s Specializiranega državnega tožilstva RS, kjer izpostavljajo, da je varnost državnih tožilcev najbolj pomembna in prednostna naloga tožilske organizacije, ki se zagotavlja v skladu s predpisi in pod stopnjo tajnosti. Vsakršen odmik od tega, med drugim tudi javno poročanje, pa za varovane državne tožilce pomeni še večje varnostno tveganje, so zapisali in dodali, da zato na vprašanja STA za pojasnila in komentar ne morejo odgovoriti.
