Najbolj sveža anketa Eurobarometra razkriva, da več kot vsak deseti prebivalec Evropske unije razmišlja o odhodu iz svoje regije – bodisi iz lastne želje bodisi iz nuje. Med razlogi prevladuje pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, omejene zaposlitvene možnosti ter nezaupanje v politično okolje.
Slovenci ne razmišljajo veliko o izselitvi
V Sloveniji je 11 % prebivalcev pripravljenih na selitev iz svoje regije. Pri sosedah je slika bolj dinamična: na Hrvaškem 36 %, na Madžarskem 36 %, v Avstriji 27 %. To pomeni, da sta Hrvaška in Madžarska med najbolj mobilnimi v naši soseščini, Avstrija je nad EU-povprečjem, Slovenija pa pod njim. Slovenci torej ne razmišljajo ‘na veliko’ o izselitvi iz države.
Naši sosedje na Hrvaškem in Madžarskem izstopajo, saj se jih želi kar velik delež preseliti. Najvišjo stopnjo nezadovoljstva med tistimi, ki želijo oditi, so zabeležili še na Slovaškem (50 %), Malti (45 %) in v Luksemburgu (38 %), na Hrvaškem in Madžarskem (v obeh po 36 %).
Delo, denar, politika in stanovanjska stiska
Med tistimi, ki razmišljajo o odhodu, jih 29 % kot ključ navaja pomanjkanje kakovostnih zaposlitev in omejene ekonomske možnosti. Skoraj četrtina (23 %) pa izpostavlja nezaupanje v politično okolje, kar je posebej izrazito v državah, kjer so politične napetosti dolgotrajne, navaja Euronews.
Za 22 % potencialnih selivcev so odločilne visoke stanovanjske cene in pomanjkanje dostopnih, kakovostnih stanovanj. Najbolj izrazito je to v Španiji (tam bi bil to glavni razlog za 40 %), visok delež je tudi na Češkem (30 %). Poročilo European Housing Trend dodaja, da 64 % potencialnih kupcev ovira visoka cena, 40 % pa sploh ne zmore privarčevati za polog (rekordno na Češkem 60 % in v Grčiji 58 %).
Zakaj je Balkan manj občutljiv na najemnine?
Večji delež lastništva ublaži pritisk najemnin. Po deležu lastnikov izstopajo Romunija (85 %), Hrvaška (83 %), Bolgarija (80 %), Madžarska in Italija (72 %). Tam prebivalci redkeje navajajo najemnine kot glavni razlog za odhod. Na drugi strani spektra so Malta (46 %), Nemčija (34 %) in Švica (30 %), kjer je najemni trg izrazito pomemben in občutljiv.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Če želimo, da 11 % potencialno mobilnih prebivalcev ostane doma, moramo naslavljati dve jedri težavi: boljša, stabilna delovna mesta in več cenovno dostopnih stanovanj. Oboje ne zadržuje le mladih družin in diplomantov, temveč krepi tudi regionalno ravnotežje – da mobilnost ostane izbira, ne nuja.
Izr. prof. dr. Rudi Klajnšek v raziskavi z naslovom Ekonomske realnosti slovenske mladine – Od prekarnosti in brezposelnosti do stanovanjske stiske in zavračanja odprtih meja ugotavlja, da se mladi, tako v Sloveniji kot v EU, soočajo s problematiko glede cenovno dostopnih stanovanj, kar bi lahko pripisali hitri rasti cen na stanovanjskem trgu in dejstvu, da gospodarska rast ni bistveno izboljšala finančnega položaja spodnje polovice prebivalstva. Posledično se to izraža v povečani zaskrbljenosti glede stanovanj, kar je prav tako povezano z višjimi stopnjami stresa.
55,5 % slovenskih mladih izraža strah glede stanovanjske problematike
Pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, naraščajoči stanovanjski stroški in stanovanjska nestabilnost/negotovost, so nenazadnje povezani s slabšim duševnih zdravjem, ugotavlja Klajnšek.
V obdobju med leti 2010-2021 se je realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v EU povečal za 12 %, medtem ko so se najemnine povečale za 16 %, cene stanovanj pa za kar 42 %. Ta trend se je nadaljeval tudi leta 2022. Nadalje je Statistični urad Republike Slovenije (SURS, 2024) poročal, da so se cene nepremičnin od leta 2015 do leta 2023 povečale za več kot 86 %. Zato ni presenetljivo, da se delež slovenskih mladih, ki izražajo strah pred stanovanjsko problematiko, vztrajno povečuje.
Medtem ko so se dohodki spodnje polovice prebivalstva v obdobju med letoma 2015-2023 povečali za približno 24 %, so se cene nepremičnin povečale za 86 %. Poleg tega so mladi leta 2024 izrazili slabši finančni položaj njihovega gospodinjstva kot leta 2018.
Če povzamemo, bi lahko rekli, da »povprečna« slovenska družina izgublja boj v zvezi s cenami stanovanj, kar neposredno in posredno vpliva na zmožnost mladih, da rešijo svoj stanovanjski problem, zaključuje Klajnšek.
