Peti dan od sobote, ko sta Izrael in ZDA sprožila obsežne napade na Iran, se zdaj konflikt nevarno širi na nove fronte. Teheran je razširil svoje povračilne ukrepe na ameriška oporišča in diplomatska predstavništva v zalivskih državah. Izrael pa poleg napredovanja v Libanonu nadaljuje z zračnimi napadi na iransko prestolnico. Medtem ko se je v konflikt posredno vključila tudi zveza Nato, je Pentagon sporočil, da so v napadih ubili vodjo iranske enote, ki naj bi načrtovala atentat na Donalda Trumpa.
Iran razširja povračilne udarce po zalivu
Iranske sile so v zadnjih 24 urah okrepile napade na ameriške cilje po vsej regiji. Po navedbah tiskovne agencije AFP so iranske rakete in droni zadeli območje blizu ameriškega konzulata v Dubaju ter vojaško bazo Al-Udeid v Katarju, kjer so nameščene ameriške sile. Pred tem so bili tarče napadov tudi ameriški veleposlaništvi v Rijadu in Kuvajtu ter letalska baza v Bahrajnu.
“Govorimo sovražniku, da če bo napadel naša glavna središča, bomo mi napadli vsa gospodarska središča v regiji,”
je posvaril general iranske revolucionarne garde Ebrahim Jabbari. Zaradi stopnjevanja napetosti je State Department odobril evakuacijo ne nujnega osebja iz več diplomatskih predstavništev v regiji. Po podatkih ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM) je Iran doslej izstrelil več kot 500 balističnih raket in 2000 dronov.
Izrael nadaljuje napade na Tehran in širi ofenzivo v Libanonu
Izraelska vojska je sporočila, da nadaljuje s “širokim valom napadov” na iranske varnostne sile v Teheranu in drugih mestih. Po poročanju izraelskih medijev je izraelsko letalo F-35 nad Teheranom sestrelilo iransko vojaško letalo YAK-130. To pa je prvi tovrstni spopad v zraku po letu 1985.
Hkrati Izrael širi kopensko ofenzivo v južnem Libanonu. Po navedbah virov, ki jih povzema Xinhua, so izraelska oklepna vozila prodrla do dva kilometra v libanonsko ozemlje vzdolž 80 kilometrov dolgega pasu. Prebivalcem obmejnih vasi so izdali nujna opozorila za umik severno od reke Litani.
Skladno s stopnjevanjem spopadov so humanitarne posledice vse hujše. Sklad ZN za otroke (UNICEF) je sporočil, da je bilo v zadnjih 24 urah v Libanonu ubitih sedem otrok, 38 pa ranjenih. Približno 60.000 ljudi, med njimi 18.000 otrok, je bilo na novo razseljenih.
Pentagon: Ubiti vodja domnevnega atentata na Trumpa
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na novinarski konferenci v Pentagontu potrdil, da so v napadih na Iran ubili vodjo iranske enote, ki naj bi načrtovala atentat na predsednika Donalda Trumpa.
“Vodja enote, ki je poskušala izvesti atentat na predsednika Trumpa, je bil izsleden in ubit,” je dejal Hegseth.
Pojasnil je, da je do operacije prišlo “iz zraka” v torek, ni pa želel razkriti identitete ubitega .
Po navedbah pravosodnega ministrstva ZDA so novembra 2024 obtožili 51-letnega Iranca Farhada Shakerija in dva Newyorčana zaradi vodenja operacije umora za najem v imenu iranske revolucionarne garde. Namen naj bi bil maščevanje za umor generala Qasema Soleimanija leta 2020.
“Iran je poskušal ubiti predsednika Trumpa in predsednik Trump se je nazadnje smejal,” je še dodal Hegseth.
Mednarodni odzivi in humanitarne posledice
Mednarodna skupnost se na konflikt odziva s pozivi k umiritvi, a tudi z ostrimi obsodbami. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napade ZDA in Izraela označil kot “agresijo” in posvaril, da bi lahko širjenje konflikta spodbudilo sosednje države k iskanju jedrskega orožja.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da so vojaške operacije ZDA in Izraela izvedene “zunaj mednarodnega prava”, kitajski zunanji minister Vang Ji pa je pozval k takojšnji prekinitvi sovražnosti. Španski premier Pedro Sanchez je zavrnil uporabo španskih baz za napade na Iran.
Humanitarne razmere se hitro slabšajo. Po podatkih iranskih oblasti je v petih dneh spopadov umrlo najmanj 1045 ljudi. V Kuvajtu je zaradi šrapnelov umrla 11-letna deklica, v ZAE in Bahrajnu pa so prav tako zabeležili smrtne žrtve. Cene nafte so zaradi negotovosti poskočile na 84 dolarjev za sod, kar je največ po juliju 2024.
V Teheranu so oblasti preložile žalno slovesnost za ubitega vrhovnega verskega voditelja Alija Hameneja, ki je bil ubit v prvih napadih v soboto. Po poročanju iranskih medijev naj bi bil njegov naslednik njegov sin Modžtaba Hamenej, čeprar uradne potrditve še ni.
