V intervjuju za madžarski medij Partizán je Angela Merkel spregovorila o svojem pogledu na vzroke, ki so po njenem vodili do ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Merklova, ki je bila kanclerka Nemčije od novembra 2005 do decembra 2021, je izjavila, da je že junija 2021 čutila, da Vladimir Putin sporazuma iz Minska ne jemlje resno. Z Macronom je želela vzpostaviti nov format, in sicer, da bi Evropska unija neposredno komunicirala z ruskim predsednikom, vendar je naletela na odpor.
Kot trdi, so predvsem baltske države (Estonija, Latvija, Litva), pa tudi Poljska, zavrnile njen predlog. Razlog naj bi bil strah, da EU ne bi imela enotne politike do Rusije. Po njenih besedah ta zavrnitev ni le zamajala možnosti izmenjave mnenj, ampak je pripeljala do tega, da ni bilo nobene alternative, ko je Putin začel agresijo.
Vloga covida-19 in motene komunikacije
Merklova je izpostavila tudi, da je pandemija covida-19 dodatno otežila osebne stike med voditelji, ki bi bili ključni za diplomatske rešitve. Z izjavo “/b/i Putin napadel Ukrajino, če ne bi bilo pandemije covida-19? Nihče ne more vedeti. Koronavirus je spremenil svetovno politiko, ker se nismo mogli več srečevati,” je opozorila, da je odsotnost fizičnih srečanj oslabila možnost kompromisa.
Tudi mediji tako poročajo, da je izjava nekdanje kanclerke sprožila razprave in odzive, predvsem v Poljski in baltskih državah, kjer pa zavračajo vsako idejo, da bi bili soodgovorni za vojne načrte ali rusko agresijo. Poudarjajo, da je Merklova navedla dejstva iz svojega videnja; da je predlagala nov format pogovorov, ki pa ni dobil podpore, predvsem zaradi skrbi glede enotnosti EU politike.
Kako pomembni so bili takratni odločevalski trenutki in kdo vse je imel možnost, da vpliva na določene procese?
