Na portalu predlagam.vladi.si je eden izmed državljanov pozval k popolni zakonski prepovedi oglaševanja v mobilnih aplikacijah v Sloveniji. Njegov predlog meri predvsem na t. i. “prisilne oglase” (force ads), ki se samodejno predvajajo ob odprtju aplikacije, jih ni mogoče preskočiti, pogosto prikazujejo igre na srečo in po njegovih besedah kradejo čas uporabnikom ter uničujejo osnovno uporabniško izkušnjo.
“Oglasi se samodejno zaženejo ob odprtju aplikacije – brez možnosti nadzora; pogosto se oglašuje kockanje, kazino igre, športne stave, kar ni sprejemljivo, še posebej za mladoletnike; oglasi so ponavljajoči, dolgotrajni, nasilno vsiljeni in se ne dajo preskočiti; uporabniku se nepošteno krade čas, oglas se sproži tudi, če ničesar ne klikneš; mnogi oglasi so psihološko manipulativni, glasni, stresni in popolnoma neprimerni,” našteje težave.
“To ni več oglaševanje – to je digitalno nasilje, ki se ljudem vsiljuje brez njihove privolitve,” še zapiše pobudnik in doda, da bi morali biti uporabniki popolnoma zaščiteni, mladoletnikom pa bi bilo treba v celoti onemogočiti izpostavljenost kakršnemukoli oglaševanju v digitalnih vsebinah.
Med drugim zahteva:
- popolno zakonsko prepoved vseh oglasov v mobilnih aplikacijah na območju Slovenije;
- strogo kaznovanje aplikacij, ki prikazujejo prisilne oglase ali vsebine, povezane s kockanjem in zavajanjem;
- uporabo aplikacij brez plačilnih zidov in obveznih oglasov;
- posebno zaščito mladoletnih uporabnikov pred vsakršnim digitalnim oglaševanjem.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo: “Popolna prepoved bi lahko pomenila poseg v ustavne pravice”
Na pobudo je kot prvo odgovorilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, kjer so opozorili, da je vprašanje občutljivo in večplastno. “Popolna prepoved mobilnim aplikacijam, ko te zahtevajo dostop do osebnih in občutljivih podatkov kot pogoj za njihovo uporabo, bi po našem mnenju lahko pomenila poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ki je zagotovljena s 74. členom Ustave RS,” so zapisali.
Poudarili so, da je v primerih, ko aplikacije zahtevajo dovoljenja, ki niso nujno potrebna za njihovo delovanje, takšno ravnanje lahko sporno z vidika varstva osebnih podatkov. “V Republiki Sloveniji je to področje urejeno s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2),” so dodali.
Uporabnikom svetujejo previdnost pred namestitvijo aplikacij: “Vedno je dobro preveriti, katera dovoljenja želi aplikacija. V primeru suma, da aplikacija zlorablja vaše osebne podatke ali krši določbe GDPR, se lahko poda prijava Informacijskemu pooblaščencu, ki je pristojen za nadzor nad predpisi o varstvu osebnih podatkov.”
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: “Oglaševanje je že zakonsko urejeno”
Odzvalo se je tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Tam poudarjajo, da je področje oglaševanja z vidika varstva potrošnikov podrobno urejeno v Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). “Oglaševanje ne sme biti v nasprotju z zakonom, ne sme biti nedostojno in zavajajoče,” navajajo. Dodajajo, da zakon vsebuje tudi posebne varovalke za otroke, saj “oglaševanje ne sme vsebovati sestavin, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih, ali izkoriščati njihovo zaupljivost in pomanjkanje izkušenj”.
Pristojni inšpekcijski organi lahko, če zaznajo kršitve, ukrepajo. “Tržni inšpektorat RS in drugi pristojni organi nadzirajo uresničevanje ZVPot-1. V primeru ugotovljenih kršitev pri oglaševanju blaga, storitev ali digitalnih vsebin lahko izdajo prepovedne upravne odločbe in globe, vključno s prepovedjo prikazovanja posameznih oglasov,” so poudarili.
Vprašanje “prisilnih oglasov” ostaja odprto
Čeprav se zdi popolna prepoved oglasov v mobilnih aplikacijah po mnenju pristojnih ministrstev pravno vprašljiva, vse več državljanov opozarja na problematiko agresivnih, glasnih in pogosto neprimernih oglasnih vsebin, kar je razvidno tudi iz številnih komentarjev pod vsebinami raznih medijev na družabnih omrežjih. Trenutna zakonodaja omogoča sankcioniranje zavajajočih ali nedostojnih oglasov, a področje “prisilnih oglasov”, kjer uporabnik nima nadzora nad predvajanjem vsebine, ostaja pravna sivina.
Slovenija tako še naprej sledi evropskim regulativam, a vprašanje, ali bi lahko v prihodnje sledila strožjim smernicam, ki bi uporabnikom zagotavljale večji nadzor nad lastnimi podatki in prikazovanimi vsebinami, ostaja odprto.
