V začetku januarja je administracija Donalda Trumpa v tihih, a usodnih potezah spremenila pravila igre za trans osebe v priporu Immigracion and Customs Enforcement (ICE). Nova navodila, ki so jih vnesli v pogodbe z zasebnimi zaporniškimi podjetji, so preprosto izbrisala zaščito pred posilstvom in ustavila zagotavljanje zdravstvene oskrbe za trans spolne zapornike.
A to je le vrh ledene gore. Ker je administracija hkrati prenehala zbirati in objavljati podatke o tem, koliko trans oseb sploh je v priporu, ostajamo v temi. Zadnje poročilo, objavljeno 12. januarja 2025, je naštelo 47 trans oseb v priporu, a zagovorniki opozarjajo, da je številka močno podcenjena, saj se mnogi ne identificirajo kot trans zaradi strahu za lastno varnost.
“Izbrisali so vse, za kar smo se borili”
Spremembe so začele veljati 5. januarja 2026. Prizadele so več centrov za pridržanje po ZDA, med njimi Bluebonnet in El Valle v Teksasu, Eloy v Arizoni, Torrance County v Novi Mehiki in Folkston v Georgii. V pogodbah, spremenjenih za te ustanove, piše, da se “vsa navodila glede trans oseb razveljavijo“. Kot razlog je navedena Trumpova izvršna odredba o “obrambi žensk pred ekstremizmom spolne ideologije in obnovitvi biološke resnice v zvezni vladi”.
Bridget Crawford, direktorica prava in politike pri organizaciji Immigration Equality, opozarja na ironijo usode. Večina trans oseb v priporu ICE je v ZDA pribežala prav pred preganjanjem v domačih državah.
“Bežijo pred neverjetno visoko stopnjo spolnih napadov,” je povedala za The American Prospect. “Prihajajo sem po zaščito, znajdejo pa se v imigracijskem zaporu, ki po zakonu ne sme biti kaznovalen, a je“.
Številke so srhljive. Že leta 2014 je zvezna vlada ugotovila, da je 40 odstotkov trans zapornikov poročalo o spolnih zlorabah, v primerjavi s 14 odstotki gejev, lezbijk in biseksualcev ter 3,1 odstotka ne-LGBTQ oseb.
“Temnica že pred Trumpom, zdaj je še tema”
Isa Noyola, zagovornica pri Transgender Law Center, ki je leta obiskovala imigracijske zapore, pravi, da so bili pogoji nečloveški že pred Trumpom. A zdaj je še huje. Administracija preprečuje obiske nevladnih organizacij in pravnih skupin ter celo kongresnikom onemogoča nadzor nad ustanovami.
“Ne bomo izvedeli obsega kršitev med to administracijo,” opozarja Noyola. “Preprečujejo, da bi celotna zgodba prišla na dan“.
Noyola dodaja, da trans oseb sploh ni mogoče varno in človeško pridrževati.
“Vlagati sredstva in toliko energije v ustvarjanje mavričnih kletk nima smisla. Struktura, homofobija, transfobija, vsa stigmatizacija, hočejo usposabljati uradnike ICE o zaimkih, a to ne bo resnično izboljšalo kakovosti življenja. Postopek azila je že sam po sebi travmatičen“.
Minneapolis: Kjer protesti niso utihnili, a so cenzurirani
Medtem ko se v ozadju dogajajo te spremembe, na ulicama Minneapolisa še vedno potekajo protesti. Odziv na Trumpovo “operacijo Metro Surge”, največjo tovrstno operacijo v zgodovini, v katero so napotili skoraj 3.000 zveznih agentov, je bil silovit in vztrajen.
A pozornost medijev je po začetnem šoku pojenjala. Eli Purdy, 22-letni trans moški in ulični medicinar, je bil eden od 67 protestnikov, aretiranih 29. januarja pred hotelom Graduate, kjer so stanovali agenti ICE. Za The Advocate je povedal, da protesti nikakor niso zamrli.
“Ne pojenja. Ne le prisotnost ICE, ampak tudi odpor proti njej,” pravi Purdy.
“Protesti še vedno potekajo. Ljudje še vedno delajo proti temu. Samo zato, ker so se mediji nekoliko umaknili od nekaterih množičnih protestov, še ne pomeni, da ljudje ne protestirajo. Vsi pazijo drug na drugega“.
Ocene aretacij se gibljejo okoli 180 do 200 na dan . A mediji o tem poročajo vse manj.
Smrti, ki so pretresle mesto
Protesti so se okrepili po dveh smrtnih streljanjih, v katerih so agenti ICE ubili dva ameriška državljana. 7. januarja je agent ICE Jonathan Ross ustrelil in ubil Renee Nicole Good, 37-letno pesnico in mater treh otrok. Le teden dni kasneje so ubili še Alexa Prettija, 37-letnega medicinskega tehnika in veterana.
Guverner Minnesote Tim Walz je dejanja zveznih agentov označil za “kampanjo organizirane brutalnosti proti prebivalcem Minnesote”. A ko je poskušal zaščititi protestnike, se je znašel pod drobnogledom pravosodnega ministrstva, poročila so namreč pokazala, da DOJ preiskuje njega in župana Minneapolisa Jacoba Freya zaradi domnevnega oviranja zveznih oblasti.
“Edina oseba, ki je ne preiskujejo zaradi streljanja na Renee Good, je zvezni agent, ki jo je ustrelil,” je zapisal Walz na družbenem omrežju X.
Sodišče poskuša omejiti agente, a dvom ostaja
16. januarja je zvezna sodnica Katherine Menendez izdala 83-strani dolgo odredbo, s katero je omejila delovanje imigracijskih agentov v Minnesoti. Prepovedala je pridržanje ali aretacijo mirnih protestnikov in voznikov ter uporabo solzivca proti demonstrantom. A odredba je imela le 72 ur časa, da jo DHS uskladi s svojim delovanjem.
Kljub sodni zmagi ostaja dvom. Purdy, ki se bori proti obtožbam nezakonitega zbiranja, pravi, da ne verjame, da se bodo agenti res umaknili.
“Tudi če bi hipotetično odšli, se mnogi še vedno bojijo zapustiti hišo, ker to ni dokončno. Kadarkoli se lahko vrnejo“.
Kaj se dogaja v zaporih, ne bomo vedeli
Poleg ukinitve zaščit in cenzure protestov je najbolj zaskrbljujoča poteza administracije prav odločitev, da preneha objavljati podatke o trans osebah v priporu. Brez številk ni mogoče preverjati kršitev, ni mogoče pomagati žrtvam, ni mogoče opozarjati.
A tisto, kar že vemo, je dovolj zgovorno. V času pisanja tega članka je bilo v priporu ICE 68.990 ljudi, rekordno visoko število. In med njimi so tisti, ki so najbolj ranljivi, zdaj ostali brez vsakršne zaščite. Brez zdravil. Brez varnosti in brez glasu.
Medtem ko se v Minneapolisu protesti nadaljujejo pa večina Amerike, in sveta, gleda stran.
