Medtem ko se geopolitične napetosti povečujejo, se v Evropi ponovno odpira tema jedrske zaščite, tokrat z drugačnega zornega kota. Kot piše Euronews, so bila obsežna omrežja državnih jedrskih zaklonišč, zgrajena v času hladne vojne, po padcu berlinskega zidu v veliki meri razgrajena ali preurejena v muzeje. Vendar pa civilisti danes vse pogosteje iščejo zasebne rešitve, saj želijo večjo varnost in samostojnost.
Pomanjkanje sprožilo nišni trg zasebnih zaklonišč
Skupina Subterranea Britannica je za Euronews povedala, da je bilo samo v Združenem kraljestvu nekoč več kot 280 podzemnih jedrskih zaklonišč, danes pa jih je operativnih le še peščica. Starejši modeli so po ocenah strokovnjakov le malo uporabni proti sodobnim jedrskim orožjem, lahko pa služijo kot zaščita pred naravnimi nesrečami ali podnebnimi nevarnostmi, dodaja raziskovalka Simona Bravaglieri.
Prav pomanjkanje obsežnih omrežij bunkerjev je ustvarilo nišni trg zasebnih zaklonišč v državah, kot so Italija, Španija, Nemčija, Švedska in Združeno kraljestvo.
Cene od 3000 in 5000 evrov na kvadratni meter
Po podatkih, ki jih povzema Euronews, najosnovnejša osebna zaklonišča stanejo med 3000 in 5000 evri na kvadratni meter, kar je primerljivo s ceno modernega enosobnega stanovanja v srednje velikem evropskem mestu. Standard vključuje armiranobetonsko jedro, oklepna vrata odporna proti sevanju in zanesljiv prezračevalni sistem.
V dražjem cenovnem razredu pa cene segajo v nebo. Italijansko podjetje Il Mio Bunker je za Euronews navedlo, da lahko 140 m² velik bunker, opremljen kot pravi dom, z dnevno sobo in 40-palčnim televizorjem, doseže ceno okoli milijon evrov. Britanski Burrowed LTD ponuja luksuzne montažne bunkerje do 181.000 evrov, z električnim grelcem, rezervoarjem za sladko vodo, opremljeno kuhinjo, posteljami za shranjevanje in sončnim generatorjem. Nemško podjetje BunkerBauer prodaja 9,6 m² velik bunker za 79.000 evrov – z videonadzorom, detektorji gibanja in celo izstrelitvijo solzivca. Na Švedskem pa 170.000 evrov zadostuje za 54 m² velik bunker za šest ljudi, s kuhinjo in dizelskim generatorjem.
Ustanovitelj švedskega podjetja Nuclear Bunker Company Victor Angelier je za Euronews povedal, da se številne njegove stranke, predvsem iz Poljske, Švedske in Nizozemske, za zasebna zaklonišča odločajo, ker se ob obljubljeni državni varnosti ne počutijo dovolj varne. Zanimanje se je še povečalo po ruski invaziji na Ukrajino in incidentih z brezpilotnimi letali na Poljskem.
Kje je Evropa najbolje pripravljena?
Kot piše Euronews, ima danes le peščica držav še vedno aktivna omrežja jedrskih zaklonišč. Najobsežnejši sistem ima Švica, ki je edina država, kjer je v zakonu zapisana obveznost zagotavljanja zaklonišč za celotno prebivalstvo. Švica ima okoli 9000 javnih zaklonišč in 360.000 zasebnih, skupaj dovolj prostora za približno 9,3 milijona ljudi, kolikor jih v državi tudi živi. V prenovo manjših, 40 let starih zaklonišč, ki sprejmejo do sedem ljudi, trenutno vlagajo 235 milijonov evrov.
Tudi Švedska ima še vedno robusten sistem, z okoli 64.000 zaklonišči za sedem milijonov ljudi. Največje je zaklonišče Klara v Stockholmu z zmogljivostjo 8.000 ljudi. Švedska agencija za civilne nepredvidene dogodke je začela program v vrednosti devet milijonov evrov za zagotavljanje operativnosti zaklonišč v 48 urah. Sosednja Finska ima po podatkih iz leta 2022 okoli 50.500 jedrskih zaklonišč, od tega 85 % v zasebni lasti, kar zadošča za zaščito 4,8 milijona ljudi.
