Azerbajdžan se je v zadnjem letu uveljavil kot ključni dobavitelj zemeljskega plina za deset držav EU, vključno s Slovenijo. Poleg tega pa, kot navaja Forbes Slovenija, aktivno razvija svoj potencial za proizvodnjo vetrne energije na Kaspijskem morju. S tem namenom je skupaj z Gruzijo, Romunijo in Madžarsko že leta 2022 začel projekt zelenega energetskega koridorja.
Glavni cilj dobava te energije jugovzhodni Evropi
Projekt, ki je ocenjen na 3,8 milijarde evrov, vključuje gradnjo več kot 1.155 kilometrov dolgega podvodnega kabla. Ta bo omogočal prenos do štiri gigavate zelene energije, pridobljene večinoma iz vetrnih elektrarn. Glavni cilj je dobava te energije jugovzhodni Evropi, kar bi EU omogočilo razpršitev energetskih virov in lažje doseganje ciljev razogljičenja. K projektu se je marca letos pridružila tudi Bolgarija.
Kaj pravijo na našem ministrstvu?
Slovenija projekt pozorno spremlja. Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo so za Forbes Slovenija sporočili, da projekt podpirajo in so odprti za pogovore o morebitni vključitvi. Trenutno potekajo aktivnosti za preverjanje potencialov in iskanje skupnih točk sodelovanja, vendar pa podrobnosti o slovenskem finančnem vložku ali morebitni investicijski vlogi še niso določene. Prav tako v tej fazi ni predviden potek kabla skozi slovensko ozemlje.
Izvažanje energije za stabilizacijo in nižanje cen
Azerbajdžan vidi velik potencial v razvoju morskih vetrnih elektrarn. V sodelovanju s podjetji iz Združenih arabskih emiratov, Savdske Arabije in Kitajske so že sklenili sporazume za razvoj več gigavatov vetrne energije. S tem bi lahko do leta 2040 proizvajali od 1,5 do 7,2 gigavata vetrne energije, kar predstavlja pomemben delež celotne oskrbe z elektriko v državi. Azerbajdžan namerava izvažati energijo postopoma, sprva 1,3 GW, in s tem stabilizirati in znižati cene na trgu jugovzhodne Evrope.
Medtem ko financiranje projekta še ni v celoti zagotovljeno, saj ocenjeni stroški presegajo sredstva, ki jih je obljubila Evropska komisija, pa se obetajo tudi širitve. Koridor se lahko v prihodnosti poveže tudi z državami osrednje Azije, kot sta Kazahstan in Uzbekistan, poleg tega pa obstajajo predlogi za kopenski koridor preko Gruzije in Turčije, ki bi se lahko v prihodnosti združil z obstoječim projektom.
