Vojne, podnebne spremembe in motnje v svetovnih dobavnih verigah so v zadnjih letih pokazale, kako krhka je lahko preskrba s hrano. Pandemija covida-19, vojna v Ukrajini in zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu so ponovno odprle vprašanje: bi Slovenija preživela, če bi se uvoz hrane nenadoma ustavil?
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prehranska samooskrba v Sloveniji zelo neenakomerna. Država je razmeroma dobro preskrbljena z mesom, mlekom in jajci. Precej bolj je odvisna od uvoza pri sadju in zelenjavi, poroča Svet24.
Razlogi za to so omejene njivske površine, razdrobljeno kmetijstvo ter dejstvo, da velik del kmetij leži v hribovitih območjih, kjer intenzivna pridelava ni mogoča.
Meso bi imeli, zelenjave pa hitro zmanjkalo
Po podatkih Statističnega urada RS je bila samooskrba s svežo zelenjavo leta 2023 približno 48-odstotna. Pri sadju le okoli 25-odstotna. Nasprotno pa so žita, mlečni izdelki in večina mesa bližje domačim potrebam.
Če bi se uvoz hrane nenadoma ustavil, bi Slovenija ob normalnih vremenskih razmerah lahko dokaj stabilno preskrbovala prebivalstvo z mesom, mlekom in jajci približno leto dni ali celo dlje.
Veliko slabše bi bilo pri rastlinskih živilih. Zaloge sadja in zelenjave bi zadostovale le za nekaj mesecev, še posebej kritično pa bi bilo pozimi in zgodaj spomladi, ko je domače pridelave najmanj.
Težave bi se pojavile tudi pri sladkorju, jedilnih oljih in nekaterih žitih.
Težava niso le živila, ampak tudi surovine
Strokovnjaki opozarjajo, da prehranska varnost ni odvisna le od količine hrane. Če bi se uvoz ustavil za daljše obdobje, bi začelo primanjkovati tudi semen, gnojil, krmil, goriva in veterinarskih zdravil.
Brez teh surovin bi se proizvodnja hrane hitro zmanjšala, kar pomeni, da bi tudi izdelki, kot sta meso in mleko, lahko postali bistveno dražji ali celo redki.
Strateške rezerve pomagajo le kratek čas
Slovenija ima sicer vzpostavljene strateške blagovne rezerve hrane, vendar so namenjene predvsem kratkoročnim kriznim razmeram. Te zaloge ne bi mogle nadomestiti dolgotrajnega izpada uvoza.
V daljši krizi bi bila ključna sposobnost domačega kmetijstva, da ohrani proizvodnjo, ter pripravljenost ljudi, da se prilagodijo drugačni prehrani.
Slovenija bi preživela, a z veliko spremembami
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi Slovenija brez uvoza hrane verjetno lahko preživela, vendar bi bila izbira hrane bistveno bolj omejena. Prebivalci bi morali jesti več lokalnih in sezonskih živil, prehrana pa bi bila manj raznolika.
Večja prehranska varnost bi po mnenju strokovnjakov zahtevala več pridelave zelenjave, sadja in stročnic, boljše skladiščenje ter več podpore domačemu kmetijstvu.
