V zadnjih tednih so se po družbenih omrežjih množično širile trditve, da bo Evropska unija kmalu „prepovedala gotovino“ in da bo vsak znesek nad 10.000 evrov postal »nezakonito plačilno sredstvo«. Objave, ki so dosegle več kot 2,6 milijona ogledov, so dramatično napovedovale, da bomo morali gotovino v EU »tihotapiti«. A resnica je precej manj senzacionalna, poroča Euronews.
Podjetja ne bodo smela sprejemati gotovinskih zneskov nad 10.000 evrov
EU gotovine ne ukinja. Uvaja pa enotno omejitev gotovinskih plačil podjetjem v višini 10.000 evrov, ki naj bi začela veljati leta 2027. Ukrep je del obsežnega svežnja za boj proti pranju denarja in je namenjen predvsem usklajevanju pravil med državami članicami.
Nova uredba določa, da podjetja ne bodo smela sprejemati gotovinskih zneskov nad 10.000 evrov. Pri tem pa transakcije med dvema fizičnima osebama v zasebnem, nepoklicnem kontekstu ostajajo izvzete, razen v državah, ki imajo že zdaj strožje nacionalne omejitve.
Ali bo nakup avtomobila z gotovino nezakonit?
Viralne objave trdijo, da bo »nakup avtomobila z gotovino« postal kaznivo dejanje. To ne drži. Po letu 2027 bo plačilo avtomobila v gotovini prepovedano le pri trgovcu, če cena presega 10.000 evrov – ne pa, če avto kupujete od zasebnika. Gotovino boste še vedno lahko hranili, dvigovali in uporabljali za vsakodnevne nakupe, zato je trditev, da EU ukinja gotovino, neresnična.
V Sloveniji razlike ne bo
Razlike med državami članicami so velike že zdaj. Italija na primer omejuje gotovinske transakcije na 5000 evrov, medtem ko Avstrija nima nobene zgornje meje. V Sloveniji prav tako veljajo strožja pravila kot v številnih drugih državah članicah. Zakon o preprečevanju pranja denarja namreč omejuje gotovinska plačila podjetjem na največ 5.000 evrov, kar pomeni, da slovenski prag že zdaj leži precej pod prihodnjo evropsko mejo 10.000 evrov.
Pri nas so tako večje gotovinske transakcije že dolgo preusmerjene na bančne račune, podjetja pa so dolžna preverjati tudi poskuse razdeljevanja plačil na več manjših zneskov. Prav tako zavezanci, med njimi banke, poročajo vsako gotovinsko transakcijo nad 15.000 evrov. Nova evropska uredba zato v slovenski praksi ne bo prinesla velikih sprememb – gotovina ostaja zakonito plačilno sredstvo, poslovne omejitve pa so v Sloveniji že zdaj med strožjimi v EU.
Evropska komisija želi z enotno omejitvijo zmanjšati prostor za zlorabe, izboljšati sledljivost in preprečiti izkoriščanje regulatornih vrzeli.
Pranje denarja ena največjih težav v EU
Pranje denarja ostaja ena največjih težav v EU. Po podatkih Združenih narodov se na svetovni ravni opere med 2 in 5 % BDP, kar pomeni do 1,87 bilijona evrov letno. Poročila Evropske komisije pa kažejo, da skoraj 70 % kriminalnih mrež v EU še vedno uporablja gotovino za prikrivanje sredstev.
Uredba bo začela veljati julija 2027. Takrat bo v Frankfurtu začel delovati tudi novi evropski nadzorni organ za preprečevanje pranja denarja. Podjetja, banke in regulatorji bodo imeli tri leta časa, da se prilagodijo.
Kljub temu razprave ne pojenjajo. Strokovnjaki opozarjajo, da kriminalcev ukrep morda ne bo ustavil, saj bodo lahko prešli na kriptovalute ali druge obvode. Poleg tega uspeh ukrepa zahteva usklajeno izvajanje v vseh članicah, kar je lahko izziv.
