S slikovito obalo, kristalno čistim morjem in več kot tisoč otoki je Hrvaška postala ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Evropi. Lani jo je obiskalo več kot 20 milijonov turistov. Čeprav turizem pomembno prispeva k gospodarstvu, strokovnjaki opozarjajo tudi na njegove negativne učinke – predvsem na naravno okolje, poroča Dalmacija Danas.
Izgubljeni “hrvaški Karibi”
Plaža Sakarun na Dugem otoku je dolga leta slovela kot ena najlepših jadranskih plaž. Njena znamenita kombinacija belega peska in turkizne vode je privabljala trume obiskovalcev. A množični turizem je porušil naravno ravnovesje tega kraškega bisera. Zaradi pritožb turistov nad morsko travo Posidonia oceanica, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju morskega ekosistema, so lokalne oblasti začele njeno odstranjevanje – pogosto z mehanizacijo, ki je poškodovala tudi peščeno dno. Posledično je plaža začela izginjati.
Geologinja Kristina Pikelj z Univerze v Zagrebu opozarja, da Posidonia ščiti obalo pred erozijo in zagotavlja življenjski prostor številnim morskih vrstam. Leta 2021 je začela projekt za zaščito Sakaruna in tamkajšnjega občutljivega ekosistema.
Kratkoročne rešitve z dolgoročnimi posledicami
V drugih obmorskih krajih se soočajo z drugačno težavo – plaže so premajhne za vse obiskovalce. Zato se številni odločajo za umetno širitev z nasipavanjem peska. A to prinaša le kratkoročne rezultate, saj morje pesek vsako zimo znova odplavi. V Primoštenu so tako skalnate plaže nadomestili s peščenimi. Plažo Mala Raduča so razširili za okoli 20 metrov. Gradbeni strokovnjak Dalibor Carević opozarja, da takšni posegi presegajo meje zdravega okusa in dolgoročno škodijo naravi.
Nekdanji župan Primoštena Stipe Petrina ukrepe brani: “Ne moremo imeti nastanitev za 15.000 ljudi in plaže za 2.000.” Nekateri turisti imajo namreč raje urejene, dostopne plaže kot naravne, skalnate zalive.
A strokovnjaki opozarjajo, da Jadran ni enak Sredozemlju. V primerjavi z Italijo, Španijo ali Francijo se v Jadransko morje izliva malo rek, kar pomeni tudi manj naravnega prenosa sedimentov – zato so takšni posegi še posebej občutljivi.
Kaj ogroža hrvaške plaže?
Med glavnimi grožnjami hrvaški obali so, poleg množičnega turizma in nasipavanja plaž, še betoniranje obale, širjenje infrastrukture, povečana plovba ter gradnja pristanišč in cest. Vse to prispeva k postopnemu izginjanju naravnih obalnih habitatov.
“Takšno ‘osvajanje’ morja ni dolgoročno vzdržno,” opozarja Carević in poziva k bolj premišljenemu in trajnostnemu upravljanju obalnega prostora.
