Prostovoljstvo mladih v Sloveniji: Trendi prostovoljstva med mladimi v Sloveniji so protislovni. Medtem ko število opravljenih prostovoljskih ur narašča, se delež aktivnih mladih zmanjšuje. V luči svetovnega dneva prostovoljstva, ki smo ga obeležili 5. decembra, smo se pri Slovenski mreži prostovoljskih organizacij pozanimali, kakšno je stanje prostovoljstva med mladimi v Sloveniji. Preberite, kaj so nam zaupali.
Trend prostovoljstva med mladimi v Sloveniji
Kot navajajo na Slovenski mreži prostovoljskih organizacij, “Glede na poročilo o prostovoljstvu, ki ga vsako leto pripravi Ministrstvo za javno upravo, se je od leta 2023 povečalo število opravljenih prostovoljskih ur, hkrati pa se je zmanjšalo skupno število prostovoljcev. Te številke vključujejo tudi mlade prostovoljce (do 30 let), ki so v letu 2024 predstavljali 28 % vseh prostovoljcev v Sloveniji, v let 2023 pa 33%. Na splošno je med vsemi mladimi v Sloveniji kot prostovoljcev aktivnih približno 11 %.”
S svojim delom prispevajo k skupnosti
Trendi prostovoljstva med mladimi so povezani s področji, na katerih se povečuje delež opravljenih prostovoljskih ur – predvsem s socialno dejavnostjo, človekovimi pravicami ter varstvom narave in okolja. Predstavniki pri Slovenski mreži prostovoljskih organizacij opažajo, da je “mladim pomembno, da prispevajo tam, kjer opažajo, da sistemske ureditve ne prinašajo sprememb na bolje. Preko aktivnega državljanstva pa se udejstvujejo kot prostovoljci.”
Pridobivanje izkušenj
Poleg pomoči drugim (sočloveku, naravi, živalim) pa je mladim pomembno tudi pridobivanje izkušenj in referenc za karierni razvoj ter pomenljivi stiki z vrstniki. Kot nadaljujejo, “aktivno preživljanje prostega časa pomembno zmanjšuje osamljenost in duševne stiske. Ko mladi naredijo prvi korak v prostovoljstvo, pogosto nadaljujejo in se vključujejo v vse več aktivnosti, saj vidijo kako s svojim delom prispevajo v skupnost in kako krepijo veščine, pri katerih so bili morda prej manj samozavestni.”
Kakšni motivi mlade pripeljejo v prostovoljstvo?
Na Slovenski mreži prostovoljskih organizacij ugotavljajo, da se največ mladih na njih obrne preko študijskih programov, preko katerih opravljajo študijske prakse, ali pa bi želeli svoj študij spoznati še na bolj praktičen način. “Praksa je super način, da se mladi vpeljejo v delo neke organizacije in spoznajo možnosti, kaj vse se da početi. Mnogi študenti, ki prihajajo zaradi prakse, se pri nas (in drugih organizacijah) odločijo ostati prostovoljci.”
V prostovoljstvo pa se po besedah zaposlenih v Slovenski mreži prostovoljskih organizacij vključijo, ker to zanje pomeni srečevanje z nekim drugim svetom, v katerega niso vpeti vsakodnevno, prostovoljstvo pa je zanje tudi priložnost, da se preizkusijo v novih situacijah ali da preizkusijo znanje, ki ga pridobivajo v toku izobraževanja.
Najpogostejše ovire pri vstopu v prostovoljstvo
“V zadnjem času opažamo, da imajo mladi veliko bolj strukturiran čas in tako tudi oni postajajo manj fleksibilni za prostovoljsko delo”, še poudarijo. “Želijo si prostovoljskega dela, ki je organizirano, kjer so vloge jasne in kjer vedo, da je ob njih tudi oseba – mentor prostovoljcev – ki jim stoji ob strani.”
Možnost pojava izgorelosti
Opozarjajo tudi na možnost pojava izgorelosti. “Na drugi strani pa se lahko, tako kot na delovnem mestu, tudi v prostovoljstvu pojavi izgorelost, sploh pri npr. čustveno napornem delu z ranljivimi skupinami. Kot opozarja odličen članek sociologinje Jerneje Potočnik za portal mlad.si, so mladi danes podvrženi tudi družbenim omrežjem, na katerih je vse podvrženo ustvarjanju dobrega vtisa, kar pa pogosto ni pristno, in to se lahko odslikava tudi pri prostovoljskem delu.”
“Družbena omrežja so postala prostor, kjer se dobrodelne akcije širijo hitreje kot kadar koli prej, kjer mladi zbirajo sredstva prek spletnih kampanj in kjer objava fotografije s projekta lahko doseže več sto ali tisoč ljudi. A s tem se pojavi tudi nov izziv: vprašanje iskrenosti. Obstaja past, da prostovoljstvo postane le kulisa? In ali je to sploh pomembno, če rezultat ostane pozitiven? Celoten prispevek na tej povezavi: Prostovoljstvo med mladimi še zdaleč ni decembrska romantika.
V kolikšni meri je prisotna apatija med mladimi?
Poudarijo tudi pomen apatije med mladimi. “Občutek apatije med mladimi (in tudi starejšimi) je posledica družbenega časa v katerem živimo. V hiperpotrošniški družbi se mladi od majhnega učijo biti le pasivni prejemniki, kar se lahko odraža tudi na drugih področjih njihovega življenja. Vendar poudarjamo, da gre hkrati tudi za generalizacijo, ki ne velja za vse mlade, sploh pa ne vse mlade v Sloveniji”, še opozorijo. “Nekaj od najbolj zagnanih prostovoljcev pa je vsako leto tudi prejemnikov nagrad za Naj prostovoljce in prostovoljke – tako na državni ravni kot tudi na lokalnih ravneh.”
Uvedba statusa prostovoljca v srednjih šolah in na fakultetah
“Uvedba statusa prostovoljca v srednjih šolah in na fakultetah (po vzoru statusa športnika ali kulturnika) bi mladim pomagala pri usklajevanju različnih obveznosti. Dodatna vzpodbuda za opravljanje prostovoljskega dela pa bi bila tudi vzpostavitev enotnega sistema za beleženje kompetenc, ki jih mladi razvijejo pri tovrstnem delu. To bi jim razširilo možnosti za vključitev na trg dela in posledično pozitivno vplivalo na motivacijo ob iskanju prostovoljskih priložnosti,” še zaključujejo na Slovenski mreži prostovoljskih organizacij.
