Razmere glede bolezni modrikastega jezika se po besedah strokovnjakov umirjajo, a posledice ostajajo, je za STA povedal Peter Pribožič, vodja oddelka kmetijske svetovalne službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Pribožič je na današnji okrogli mizi v Lenartu povedal, da se stanje glede bolezni modrikastega jezika nekoliko umirja, predvsem pa se bolezen bolj pojavlja pri rejah ovac. “Več težav je bilo pri ovčerejcih, nekaj okužb pa tudi pri govedorejskih kmetijah, kjer so bili klinični znaki blažji, a so bili zabeleženi tudi pogini,” je pojasnil. Dodal je, da je bolezen izrazito povezana z načinom reje, saj jo prenašajo insekti, zato je tveganje večje v odprtih sistemih reje in pri živalih na paši.
“Ker gre za virusno bolezen, specifičnega zdravljenja ni. Ključno je cepljenje, a pravočasno, še pred sezono, ko so insekti aktivni, torej med aprilom in decembrom. Cepljenje z ustreznim sevom je edina učinkovita zaščita,” je dodal.
Kot je povedal, lahko posledice okužb čutijo tudi govedorejci, saj se pri okuženih živalih pogosto skotijo manj vitalna teleta. “Virus lahko v živalih ostane daljše obdobje, zato se težave lahko nadaljujejo tudi po koncu glavne sezone bolezni,” je opozoril. Več primerov so zabeležili v Halozah in na pohorskem območju Slovenske Bistrice, nekaj pa tudi v Slovenskih goricah.
Pribožič je poudaril tudi pomen preventivnega ukrepanja: “Rejce smo obiskali in informirali o načinih zaščite. Pomembni so ustrezni pogoji v hlevih: dobro zračenje, čistoča in uporaba repelentov za odganjanje insektov. Na paši pa je zaščita bistveno težja; če pride do okužbe, bi bilo dobro živali umakniti, čeprav to pomeni dilemo glede njihove dobrobiti.”
Rast okužb z zlato trsno rumenico
V vinogradništvu pa še vedno in vse več skrbi povzroča zlata trsna rumenica. Rebernišek je tako opozoril, da se je pojav bolezni letos občutno povečal in se razširil tudi v nova vinorodna območja, čeprav je država sprejela triletni program sanacije.
“Upali smo, da se bo bolezen umirila, a se je žal zgodilo nasprotno. Na širjenje je najverjetneje vplivalo tudi vroče vreme v juniju. Danes ne govorimo več samo o Ljutomersko-Ormoških goricah, temveč o širšem območju – Slovenskih goricah, Halozah in tudi drugih delih Slovenije,” je povedal.
Na območju Štajerske, ljutomerskega in slovenjegoriškega dela so po njegovih besedah opravili okoli 1500 ogledov, pri katerih so potrdili številne okužene vinograde. “Gre za karantensko bolezen, zato je nujno, da vinogradniki izvajajo vse predpisane ukrepe: odstranjevanje okuženih trt, zatiranje ameriškega škržatka in reden monitoring,” je poudaril Rebernišek.
Posebno težavo po njegovih besedah predstavljajo opuščeni vinogradi in stari nasadi, kjer okužene trte ostajajo na terenu in služijo kot vir širjenja bolezni. “To opažamo predvsem v Ljutomersko-Ormoških goricah in na območju Haloz. Tudi manjši pridelovalci, zlasti tisti z brajdami, ukrepov pogosto ne izvajajo, kar še dodatno otežuje obvladovanje širjenja bolezni,” je dodal.
