Evropa je dobila novega pomočnika pri napovedovanju vremena – vremenski satelit Metop-SGA1, ki obljublja bistveno natančnejše vremenske napovedi. Ponoči ga je v skorajzemeljsko orbito, približno 830 kilometrov nad Zemljo, ponesla raketa Ariane 6 z evropskega vesoljskega pristanišča v Kourouju v Francoski Gvajani.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je sporočila, da je bila izstrelitev uspešna, prav tako tudi namestitev satelita. Organizacija Eumetsat, ki je naročnik in upravljavec evropskih vremenskih satelitov, je dogodek označila za »izjemno vznemirljiv trenutek« ter satelit opisala kot »mojstrovino evropske tehnologije«.
Metop-SGA1 je prvi predstavnik nove generacije evropskih vremenskih satelitov. Opremljen je s šestimi naprednimi instrumenti. Med njimi je METImage, ki so ga razvili v podjetju Airbus Defence and Space v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru, ter Sentinel-5 iz tovarne Airbus v Ottobrunnu pri Münchnu, namenjen podrobnim meritvam sestave ozračja. Po navedbah Eumetsata bo novi satelit zagotavljal večje število meritev in to pogosteje kot doslej.
Višja ločljivost – boljši podatki
Instrument METImage omogoča bistveno višjo ločljivost posnetkov, kar pomeni natančnejše podatke o oblakih, vodni pari in ledenih ploščah. Ti podatki bodo pripomogli tudi k zgodnejšemu prepoznavanju nevihtnih oblakov in s tem k pravočasnejšim opozorilom.
Satelit bo izboljšal tako zelo kratkoročne vremenske napovedi kot tudi napovedi do dvanajst dni vnaprej. Prva generacija satelitov Metop je že dokazala, da lahko bistveno zmanjša stopnjo napak pri napovedovanju vremena.
Kljub temu bo na prve podatke novega satelita treba počakati približno leto dni, saj je potrebno opraviti natančno kalibracijo in poravnavo instrumentov ter polni zagon vseh sistemov. Metop-SGA1 ima predvideno življenjsko dobo okoli 7,5 leta.
Dopolnitev satelitom v geostacionarni orbiti
Pred nekaj tedni je bil izstreljen tudi evropski vremenski satelit MTG-S1, namenjen predvsem spremljanju ekstremnih vremenskih pojavov, kot so nenadne poplave in orkani. Sateliti serije MTG se nahajajo v geostacionarni orbiti – vedno na isti točki nad ekvatorjem, na višini okoli 36.000 kilometrov.
Metop-SGA1 pa kroži precej bližje Zemlji, v polarni orbiti, kar mu omogoča natančno opazovanje tudi polarnih območij, ki so za geostacionarne satelite težje dostopna. Medtem ko sateliti MTG zajamejo le določen del planeta, Metop-SGA1 med svojim obhodom posname celotno Zemljo.
