V Mestni občini Slovenj Gradec so delovno aktivni prebivalci v letu 2023 povprečno izkoristili 23,7 koledarskega dneva bolniške odsotnosti, kar presega slovensko povprečje, ki znaša 19 dni. Višje vrednosti pa niso značilne le za to občino – podobna slika se kaže tudi v celotni Koroški regiji, kjer je lani bolniška odsotnost trajala skoraj 26 dni.
Preventivni programi: zgledna udeležba
Kljub izstopajoči bolniški odsotnosti se Slovenj Gradec uvršča med občine z najvišjo udeležbo v preventivnih zdravstvenih programih. Leta 2023 je v program Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke sodelovalo več kot 71 % povabljenih, medtem ko slovensko povprečje znaša 65,3 %. Tudi pri programih Zora in Dora, namenjenih ženskam, so številke visoke – pri Zori kar 83,2 % (v primerjavi s 74,5 % na ravni države), pri Dori pa 81,6 %, medtem ko je slovensko povprečje 77,9 %.
Več primerov srčno-žilnih dogodkov
Po drugi strani podatki kažejo na pogostejše primere resnih zdravstvenih stanj. Srčne kapi so se v obdobju 2019–2023 v slovenjgraški občini pojavljale s pogostostjo 2,8 primera na tisoč prebivalcev (v primerjavi z 1,9 na ravni Slovenije), možganske kapi pa s tremi primeri na tisoč prebivalcev (državno povprečje je 2,3).
Rahlo povišana umrljivost zaradi samomora
Stopnja umrljivosti zaradi samomora v Slovenj Gradcu v obdobju 2019–2023 znaša 19 primerov na 100.000 prebivalcev, kar je nekoliko več od slovenskega povprečja (18). V širši Koroški regiji pa ta številka znaša kar 24.
Več poškodb v prometnih nesrečah
Višja od povprečja je tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v prometnih nesrečah. V Slovenj Gradcu je med letoma 2019 in 2023 znašala 1,6 primera na 1000 prebivalcev, kar je bistveno več od enega primera, kolikor znaša državno povprečje.
Demografska slika: občina raste
Pozitivna pa je demografska slika: leta 2023 je Slovenj Gradec beležil večji skupni prirast prebivalstva kot večina slovenskih občin. Prirast je znašal 6,3 prebivalca na tisoč, medtem ko je bil državni povprečje 3,3. V nasprotju s tem pa je celotna Koroška regija v istem obdobju beležila negativni prirast – minus 3,1 prebivalca na tisoč.
