Slovenija že dolgo ni imela tako dobrih bonitetnih ocen, pozitivne ocene javnih financ pa odražajo tudi ugodno stanje v državi, se je na očitke gospodarstva glede negativnih učinkov dviga minimalne plače odzvala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Tovrstni ukrepi niso “raznorazni bonbončki”, je zatrdila po terenski seji vlade v Radovljici.
Zvišanje na rekordno raven?
“Pravzaprav so vse bonitetne agencije oceno stanja naših javnih financ zvišale na zgodovinsko raven,” je danes poudarila Bratušek.
Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je država lansko leto sklenila z nekoliko nižjim javnofinančnim primanjkljajem od načrtovanega. Po njenih besedah se je namreč pričakovalo primanjkljaj v višini 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), na koncu pa se je ta ustavil pri 2,4 odstotka BDP.
Država se ni zadolžila za tekočo porabo
Poleg tega je šel celoten znesek zadolževanja v letu 2025 za investicije, je nadaljevala ministrica. “To pomeni, da se naša država niti za en sam evro ni zadolžila za tekočo porabo, ali pa, kot nam zdaj nekateri očitajo, za raznorazne bonbončke,” je bila odločna.
“Jaz mislim, da ta podatek pove ogromno tudi gospodarstvenikom, ki zelo dobro razumejo, za kaj se je lastniku nekega podjetja smiselno zadolžiti in za kaj ne. Zadolževanje za investicije pomeni razvoj,” je nadaljevala. Številke, ki jih je navedla, po njenih besedah “mogoče malo demantirajo gospodarstvenike“.
Navodilo za vse, ki se jim zdi minimalka prevelika
Osebno je sicer mnenja, da bi morali vsi, ki se jim zdi, da je minimalna plača v višini 1000 evrov neto preveč, poskusiti preživeti s tem zneskom.
V Gospodarski zbornici Slovenije so v ponedeljek opozorili, da je zaradi skoka stroškov dela, ki je tudi posledica dviga minimalne plače, ogrožen obstoj 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest.
Minister za delo Luka Mesec je minimalno plačo za letos določil pri 1481,88 evra bruto, kar za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav pomeni 1000 evrov neto, piše STA.
