Plačevanje položnic na poštnih okencih je za številne prebivalce Slovenije še vedno vsakdanja praksa. A izkušnja bralca Žurnal24 kaže, da je ta “klasična” storitev lahko neprijetno draga. Po obisku poslovalnice Pošte Slovenije je odšel ogorčen.
Bralec je na poštnem okencu plačal dve položnici. Prva, vrtčevska, je znašala 410 evrov, zanjo pa je moral odšteti kar 5,7 evra provizije. Druga položnica za komunalne storitve v vrednosti nekaj več kot 60 evrov ga je stala dodatnih 1,35 evra. Skupni strošek provizij: dobrih sedem evrov.
Največje presenečenje pa ni bil le znesek, temveč dejstvo, da sta bili proviziji različni, čeprav je šlo za povsem enako storitev – plačilo položnice na istem okencu, pri isti referentki in v istem trenutku.
Zakaj imamo različne provizije?
Ko je bralec pokazal račun Žurnalu24, je postalo jasno, da Pošta Slovenije – oziroma banka, v imenu katere izvaja storitev – uporablja različno tarifiranje glede na višino zneska položnice. Na računu sta bili navedeni dve postavki:
- provizija za plačilo položnic do 98 evrov,
- provizija za plačilo položnic od 98 do 501 evra.
To pomeni, da višji kot je znesek na položnici, višja je tudi provizija – ne glede na to, da se obseg dela na okencu ne spremeni.
Odgovornost preusmerjena na OTP banko
Na Pošti Slovenije so pojasnili, da plačilne storitve izvajajo v imenu in za račun OTP banke, zato so nas napotili nanjo. Odgovor Pošte je bil kratek in brez dodatnih pojasnil.
V OTP banki so bili nekoliko bolj konkretni. Pojasnili so, da se ob plačilu položnice obračuna cena za enkratno plačilno transakcijo, ki znaša 1,39 odstotka od vrednosti transakcije, skladno s splošnimi pogoji poslovanja. Žurnal24 je poskusil najti cenik provizij na spletnih straneh Pošte Slovenije in OTP banke, vendar je bilo brez uspeha. Dokument s cenikom so odkrili šele med splošnimi pogoji poslovanja.
Iz njega izhaja naslednje:
- plačilo položnice do 98 evrov v gotovini: 1,35 evra,
- od 98 do 501 evra: 1,39 % zneska,
- nad 501 evrov: 5,90 evra + 0,30 % zneska.
V praksi to pomeni, da bi pri položnici v višini 1000 evrov provizija znašala kar 8,90 evra.
Pa je to upravičljivo?
OTP banko so vprašali, v čem se delo referentke razlikuje pri položnici za 50 evrov ali za 1000 evrov, saj za obe porabi enako časa in opravi enake postopke. Na to vprašanje odgovora niso prejeli. Primer zato odpira vprašanje, ali gre pri takšnem obračunavanju provizij za pošteno prakso ali zgolj za izkoriščanje dejstva, da imajo potrošniki pogosto malo informacij in alternativ.
Na Banki Slovenije so pojasnili, da zgornje omejitve višine provizij pri plačevanju položnic ni. Banke morajo delovati skladno z Zakonom o plačilnih storitvah (ZPlaSSIED) in uporabnike vnaprej obvestiti o vseh nadomestilih, ki jih zaračunavajo.
Ključno je torej le, da so provizije zapisane v ceniku in splošnih pogojih ter da je uporabnik z njimi seznanjen. Višina sama po sebi ni regulirana.
Brez možnosti izbire
Bralec ob tem poudarja, da ga referentka na poštnem okencu pred plačilom ni opozorila na visoko provizijo, čeprav bi se v tem primeru lahko odločil za drugo, bistveno cenejšo možnost plačila – na primer prek spletne banke ali mobilne aplikacije.
Primer znova kaže, kako pomembna sta transparentnost in obveščenost potrošnikov ter da se lahko plačilo položnice na pošti hitro spremeni v nepričakovano drag strošek.
