Skoraj petina ugotovljenih brezdomcev spi na ulici, kljub napredku pri nudenju prenočitvenih zavetišč in nastanitvenih programov, je na predstavitvi rezultatov raziskave o brezdomstvu v Ljubljani danes izpostavila predstavnica Društva Kralji ulice Hana Košan. Opozorila je tudi na skrite oblike brezdomstva, s katerimi se soočajo tudi mladi.
Med razlogi za brezdomnost so najpogostejše družinske težave, finančni razlogi, nasilje v družini, zdravstvene težave in prenehanje pogodbenega razmerja, so ugotovili.
Polovica anketirancev prejema socialno pomoč, 14 odstotkov je brez dohodkov, devet odstotkov pa prejema pokojnino. Med ugotovljenimi brezdomci je nezanemarljiv delež parov, ki živi z enim ali več otroki, je še izpostavila Košan.
Izmed 426 ugotovljenih brezdomcev je približno petina takšnih, ki živijo na ulici, v nastanitvah za brezdomce pa živi 29 odstotkov.
Tretjina je žensk, polovica vseh pa spada v starostno skupino med 30 in 49 let. Tretjina je starejša od 50 let, kar je po navedbah Košan zaskrbljujoče, saj se zdravstveno stanje brezdomcev po 50. letu drastično poslabša. Mlajših od 29 let je 15 odstotkov ugotovljenih brezdomcev, več kot 43 odstotkov pa je brez doma že več kot pet let, je še navedla Košan.
Napredek pri nastanitvenih programih in izzivi prikritega brezdomstva
V Ljubljani se sicer povečuje število brezdomcev v celodnevnih zavetiščih in nastanitvenih programih, kar je po oceni Košan korak v pravo smer, saj tovrstne nastanitve omogočajo lažji izhod iz brezdomstva.
Velik del ugotovljenih brezdomcev spada v kategorijo prikritega brezdomstva. Mednje spadajo tisti, ki živijo pri prijateljih ali v institucijah, so pojasnili.
Pomembnost raziskave za oblikovanje ukrepov
Kot je pojasnila profesorica na fakulteti za družbene vede Maja Filipovič Hrast, število brezdomcev v Evropi narašča. Merjenje števila brezdomcev je tako pomembno za spremljanje strukture populacije, ki predstavlja podlago za izvajanje ciljnih ukrepov, obenem pa za evalvacijo uspešnosti politik za odpravljanje brezdomstva.
Raziskavo, ki jo je za Slovenijo koordinirala ljubljanska fakulteta za družbene vede, so sicer lani izvedli v 15 mestih po Evropi. Brezdomci so skupaj s strokovnimi delavci izpolnili vprašalnik, na podlagi katerega so raziskovalci med drugim ugotavljali, v katero kategorijo spadajo, kakšno je njihovo zdravstveno stanje, prihodki in koliko časa so že brezdomni.
Pri predelitvi brezdomstva v raziskavi, ki je sicer del širše evropske raziskave brezdomstva, so izhajali iz evropske tipologije brezdomstva, ki vključuje šest kategorij brezdomstva. Poleg oseb, ki živijo brez strehe nad glavo, vključuje še osebe v zasilnih nastanitvah, v nastanitvah za brezdomce, v institucijah in nekonvencionalnih prebivališčih, kot so zapuščene hiše, ter tiste, ki začasno živijo v običajnih prebivališčih, na primer pri prijateljih.
Raziskavo, ki je prva večja raziskava brezdomstva v Ljubljani, bodo letos ponovili.
STA
