V slovenski javnosti je završalo zaradi poročanja medijev o domnevno spornem ravnanju predsednika vlade Roberta Goloba. Novinarska preiskava je namreč razkrila, da naj bi Golob s partnerko Tino Gaber večkrat brezplačno dopustoval v obmorski hiši poslovneža Tomaža Subotiča na Hrvaškem – natančneje v Karigadorju. Neposredno po enem izmed teh dopustov pa je sledilo imenovanje Subotiča v svet ljubljanske Psihiatrične klinike, kar je v javnosti vzbudilo pomisleke o morebitnem nasprotju interesov, poroča POP TV.
Kdo je Tomaž Subotič?
Tomaž Subotič, ki že več kot 30 let vodi podjetje Intertrade Praga na Češkem, velja za enega uspešnejših slovenskih podjetnikov v tujini. Ukvarja se predvsem z metalurgijo in je med drugim solastnik Moravia Steela, enega največjih podjetij v Srednji Evropi. V Sloveniji je znan kot največji posamični lastnik Železarja Štore in pomemben delničar podjetij Štore Steel in Unior. V preteklosti je imel deleže tudi v Pivovarni Laško in Etolu, dejaven pa je bil tudi v številnih nadzornih svetih.
Kakšna je povezava med Golobom in Subotičem?
Po informacijah POP TV, sta se Tomaž Subotič in Robert Golob spoznala pred parlamentarnimi volitvami 2022, ko sta se večkrat osebno sestala. Čeprav Subotič prihaja iz jeklarske industrije, mu je vlada Roberta Goloba omogočila vstop v javno zdravstvo. Jeseni 2022 je postal predsednik sveta Splošne bolnišnice Celje, junija 2023 pa še predsednik sveta zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana.
Kaj vemo do zdaj?
Subotič je lastnik nepremičnine, v kateri naj bi Golob in njegova partnerka dopustovala večkrat v letu 2023. V enem izmed teh obiskov naj bi bila prisotna tudi svetovalka iz kabineta predsednika vlade. Le nekaj dni po dopustu je vlada Subotiča imenovala v svet javne zdravstvene ustanove – kar odpira vprašanja o povezavi med zasebnimi uslugami in javnimi kadrovskimi odločitvami.
Politične reakcije
V Gibanju Svoboda Goloba branijo. Namestnica vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Tereza Novak je medtem izrazila prepričanje, da razkritja ne ogrožajo integritete premierja. Kot je pojasnila v izjavi za medije, se posameznik, ki prevzame funkcijo, ne odreče prijateljstvom in znanstvom.
“Če preživiš en ali dva konca tedna v hiši strankarskega kolega, to verjetno samo po sebi ni nobena težava. Vsi imamo prijatelje in znance, s katerimi se kdaj obiskujemo, če pa pade kakšna senca dvoma, pa imamo v naši državi neodvisne institucije, ki bodo te stvari preverile,” je povedala.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je izjavil, da zgodba o premierovem bivanju pri prijatelju ne pomeni premoženjske koristi in da ne vidi nobene težave v tem, da je premier prespal pri znancu, ki mu je brezplačno odstopil svojo nepremičnino. Dodal je, da gre za prijateljsko vez med njima in da to ni povezano s korupcijo. Po njegovem mnenju so obtožbe posledica osebnih diskreditacij pred volitvami. Minister Boštjan Poklukar in vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec sta prav tako poudarila, da je za razjasnitev zadeve pristojna Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
V NSi pričakujejo, da bo KPK hitro ukrepala, medtem ko je SDS kritizirala premierja zaradi povezave z Subotičem, katerega imenovanje v svet zavoda je sledilo po njegovem obisku pri premierju. Golob je zanikal povezavo med obema dogodkoma in obtožbe pripisal političnim napadom, še poroča STA.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sicer že potrdila, da je v predhodnem preverjanju primera, kar pomeni, da bo ugotavljala, ali obstajajo elementi za uradni postopek.
Odzivi javnosti
Na družbenih omrežjih in v komentarjih pod članki številni državljani izražajo ogorčenje, nekateri pa menijo, da gre za pretiravanje in politično gonjo brez trdnih dokazov. Ne glede na to pa primer znova odpira širše vprašanje o prepletu politike, gospodarstva in osebnih poznanstev – ter o tem, kako pregledno in etično delujejo najvišji nosilci oblasti.
Kaj sledi?
Če bo KPK v nadaljevanju ugotovila, da je Golob s sprejemanjem ugodnosti kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, se lahko znajde pod večjim političnim pritiskom – čeprav sankcije KPK same po sebi niso kazenske, imajo lahko močan vpliv na javno mnenje in politično kariero.
V vsakem primeru pa bo prihodnost primera pokazala, ali gre za politično napihovanje ali za resen primer neprimernega ravnanja na najvišji ravni oblasti.
