Vsak ima kdaj misli, ki jih zadrži zase. Ne zato, ker bi bile nujno napačne, ampak ker se zdijo čudne, nepomembne ali pa preprosto preveč osebne. Nekaj takšnih misli smo zbrali v tem članku.
Na primer trenutek, ko se vprašaš, ali si naredil pravo odločitev. Ali pa ko se primerjaš z nekom, čeprav veš, da to nima smisla.
Veliko ljudi ima tudi tiste tihe dvome. Ali sem dovolj dober? Ali sem na pravi poti? To niso vprašanja, ki jih zlahka delimo z drugimi, zato pogosto ostanejo samo v naših mislih.
Potem so tu še majhne, vsakdanje misli. Ko si želiš malo več časa zase, pa si tega ne upaš priznati. Ko ti nekaj ne ustreza, a raje ostaneš tiho, da ne bi zapletel stvari.
Zanimivo je, da veliko teh misli ni nič posebnega. So precej univerzalne. Le redko jih slišimo naglas, zato imamo občutek, da smo edini. A pogosto se zgodi, da ko nekdo eno takšno misel pove na glas, se veliko ljudi v njej prepozna. Kot da bi si vsi oddahnili, ker niso edini.
Morda ni nič narobe s tem, da vseh misli ne delimo. A včasih pomaga že to, da vemo, da jih imajo tudi drugi. In da nismo tako drugačni, kot si mislimo.
