Jugovzhodna Slovenija je poleg severovzhoda države trenutno eno večjih žarišč zlate trsne rumenice. Ta za vinogradnike predstavlja vse večje breme, zato opozarjajo, da se bo treba z njo spopasti sistematično. Strokovnjaki kmetijsko gozdarskega zavoda opozarjajo, da je treba redno odstranjevati okužene trse in zatirati ameriškega škržata.
Najbolj na udaru Bizeljsko
Po besedah specialistke za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Karmen Rodič se trsna rumenica že od predlani pojavlja predvsem na severovzhodu Slovenije, predvsem okolici Maribora, Ljutomera in Ormoža, v zadnjem času pa se vse bolj seji tudi na jugovzhod Slovenije. Najbolj je na udaru Bizeljsko, okužbo opažajo tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Sevnici.
Kako pomagajo strokovnjaki?
Za odkrivanje okužbe svetovalci zavoda hodijo po terenu in med drugim jemljejo primerke ameriškega škržata, ki je prenašalec zlate trsne rumenice, in pri njem ugotavljajo prisotnost bolezni. “Posebnost v letošnjem letu je ta, da je bila večina odraslih osebkov ameriškega škržata, ki smo jih analizirali, okužena z zlato trsno rumenico. To je znak, da je treba zadevo jemati resno,” je dejala ob robu predavanja, ki ga je na temo trsne rumenice nedavno v Orešju na Bizeljskem pripravil kmetijsko gozdarski zavod.
Če se odkrije, da so trte okužene, je po besedah direktorja novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda Damijana Vrtina ključni ukrep, da se okužene trse odstrani in to na način, da trta več ne bo odganjala. V kolikor vinogradniki tega ne naredijo, je možnost pojava okužbe naslednje leto zelo velika. Naslednje leto je treba tudi preventivno škropiti proti ameriškemu škržatku, je opozoril.
Z zatiranjem omenjene žuželke je treba po besedah Rodičeve začeti že takoj po končanem cvetenju vinske trte in se z njim ne sme čakati na trgatev. “V času cvetenja je namreč na trti največ izleženih ličink, ki so tudi najbolj ranljive za delovanje insekticidov. Drug ukrep pa je odstranjevanje vseh trsov, na katerih se je pojavila okužba. Če je v vinogradih prisotnih več kot 20 odstotkov simptomatičnih trsov, mora vinogradnik posekati cel vinograd,” je povedala.
Vinogradniki upravičeni do finančnega nadomestila
Ob odkritju trsne rumenice so vinogradniki na območjih, ki so razglašena za okuženo, upravičeni do finančnega nadomestila. To znaša od evra in pol do pet evrov, odvisno od starosti trte, je povedala.
Postopek uveljavljanja nadomestila je po besedah Rodičeve zelo preprost. Poteka preko spletnega obrazca ali preko telefonskega klica na svetovalno službo. Pri tem je treba povedati podatke o lastniku vinograda in GERK. Nato pride na teren služba za varstvo rastlin in si ogleda stanje. Na podlagi ogleda izda zapisnik, ki je nato osnova za nadaljnje postopke. Naloga vinogradnika pa je, da okužene trse odstrani.
Da je zlata trsna rumenica prisotna v njegovih vinogradih na Bizeljskem zaznava tudi Miha Istenič, znan slovenski pridelovalec penin. Kot pravi, vsako leto na okoli 15.000 trsov zaznajo okoli 500 okuženih. Te odstranijo. Sam sicer ocenjuje, da se bo treba z boleznijo, zaradi katere kakšen od starejših vinogradnikov tudi opusti vinogradništvo, spopasti sistematično.”Tako kot na primer s covidom ali nekoč s trsno ušjo,” je dejal ob nedavni predstavitvi projekta Bizeljska pentlja na domačiji Istenič.
