Cene osnovnih živil ostajajo glavni gonilnik inflacije. Septembra so se življenjske potrebščine na letni ravni podražile za 2,6 odstotka, pri čemer so cene hrane in brezalkoholnih pijač poskočile za sedem odstotkov in k letni inflaciji prispevale 1,3 odstotne točke, je objavil statistični urad.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se bo danes sestala z deležniki v verigi preskrbe s hrano. Tema pogovorov bo trenutna situacija na trgu in morebitni ukrepi za omejitev draginje. Premier Robert Golob je že napovedal, da vlada pripravlja nove ukrepe, s katerimi bi posegla na področje oblikovanja cen hrane. “V preteklosti smo že bili uspešni, če bo treba, bomo to ponovili, tudi regulacijo cen,” je povedal.
NSi predlaga znižanje DDV za osnovna živila
V DZ je danes NSi vložila predlog dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost, ki predvideva znižanje DDV z 9,5 na 5 odstotkov za 15 osnovnih živil. Med njimi so pšenična moka, kruh, testenine, meso, mlečni izdelki, jajca, sadje, zelenjava, olje in sladkor. Po ocenah NSi bi to znižanje DDV letno pomenilo približno 100 milijonov evrov manj prihodkov iz davka, hkrati pa ublažilo podražitve osnovnih življenjskih dobrin.
Vlada se je sicer s podobnimi težavami srečevala že leta 2022, ko je začela projekt spletnega primerjalnika cen osnovnih živil. Lani je ta sistem nadgradila, vključno z možnostjo primerjave cen v spletnih trgovinah izbranih trgovcev. Projekt popisa cen se je zaključil marca 2024, a izziv rasti cen hrane ostaja.
Razbremenitev kmetijstva kot rešitev?
Predsednik KGZS Jože Podgoršek meni, da bi k zajezitvi rasti cen hrane lahko prispevalo zmanjšanje dodatnih stroškov na področju kmetijstva, kot so prispevek za dolgotrajno oskrbo ter pritiski za zmanjšanje okoljskega odtisa in za dobrobit živali. O očitkih primarnemu sektorju glede cen mesa pravi, da so “neutemeljeni”.
Po njegovih besedah visoke zahteve glede okoljskega odtisa in dobrobiti živali, napovedana obvezna božičnica v trgovini ter dvoodstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo za zavarovane kmete predstavljajo dodatne stroške: “Vse to so stroški, ki so se nagrmadili v celotni verigi. In tu bo verjetno treba tudi iskati rešitve, kako ublažiti pritisk na cene v celotni verigi s hrano,” je povedal Podgoršek po sestanku na kmetijskem ministrstvu.
Kot je še poudaril, so kakršnikoli očitki, da so vzroki v primarnem sektorju, neutemeljeni. Cene govedine so trenutno višje tudi na začetku verige, a so se cene svinjine pri proizvajalcih znižale, medtem ko so cene telet za dopitanje, ki prihajajo iz tujine, v pol leta narasle za polovico. “Kot kaže, je do pomanjkanja prišlo v celotni Evropi,” pravi Podgoršek. Na število v Sloveniji rojenih telet po njegovem vplivajo tudi pretekli ukrepi, denimo “ukinitev proizvodno vezanih plačil za krave dojilje leta 2014.”
