Portorož za en dan postal politično središče Sredozemlja
Portorož danes gosti vrh držav MED9, neformalnega povezovanja devetih sredozemskih članic EU. Dogodek predstavlja vrhunec slovenskega predsedovanja tej skupini in enega ključnih zunanjepolitičnih trenutkov zadnjih let. Prisotni so voditelji Francije, Španije, Grčije, Portugalske, Malte, Cipra in Hrvaške, slovenski premier Robert Golob ter evropska komisarka Ursula von der Leyen in jordanski kralj Abdulah II. Italijansko premierko Giorgio Meloni je v zadnjem trenutku zamenjal zunanji minister Antonio Tajani.
Glavne teme dopoldanskega dela:
- konkurenčnost evropskega gospodarstva;
- visoke cene energentov v državah Sredozemlja;
- prehod na obnovljive vire energije;
- odliv talentov in privabljanje kadrov;
- priprave na prihodnji evropski proračun.
Države želijo nastopiti enotno pred vrhom Evropskega sveta in poudarjajo skupne izzive v mediteranski regiji.
Na popoldanskem delu pa bodo razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu, predvsem o Gazi in rešitvi dveh držav. V ospredju je tudi sodelovanje Evrope in Jordanije pri stabilizaciji regije. Pričakuje pa se še skupna deklaracija MED9 in Jordanije, z morebitnim pozivom k premirju tudi v Ukrajini.
Vzajemna: Izplačila prihajajo, a več kot 12 tisoč upravičencev že umrlo
Vzajemna je 6. oktobra začela izplačevati deleže svojim nekdanjim zavarovancem. Upravičenih je približno 386.000 oseb, zato bodo izplačila potekala vse do konca novembra in deloma še v decembru. Upravičeni so vsi, ki so imeli 31. 12. 2023 veljavno enoletno ali daljšo zavarovalno pogodbo; tudi če so medtem že umrli.
A med upravičenci je trenutno evidentiranih več kot 12.000 pokojnih oseb. V teh primerih pravica do izplačila preide na dediče. Ti morajo predložiti pravnomočen sklep o dedovanju, lahko pa že prej pridobijo potrdilo o višini deleža z mrliškim listom ali drugim ustreznim dokumentom. Vzajemna je sicer poslala več kot 831.000 obvestil, a 18.000 ni bilo vročenih. Poleg tega kar 147.000 upravičencev ni posredovalo številke transakcijskega računa, kar pomeni, da trenutno ne morejo prejeti izplačila. Podatke lahko dopolnijo še največ pet let.
EU danes odloča o prepovedi uvoza ruskega plina in nafte
Ministri EU za energetiko so potrdili pogajalsko izhodišče, po katerem bi bil uvoz ruskega plina prepovedan od 1. januarja 2026. Za obstoječe pogodbe bo veljalo prehodno obdobje: kratkoročne pogodbe do 17. junija 2026, dolgoročne pogodbe do 1. januarja 2028.
Prepoved bo veljala za ves ruski plin; po plinovodih in v obliki LNG. Pogodbe z Rusijo bo možno spreminjati le iz tehničnih razlogov, brez povečanja količin. Izjeme so predvidene za države brez morja in s spremenjenimi dobavnimi potmi, kot sta Madžarska in Slovaška.
Uredba vključuje tudi:
- strožji nadzor nad poreklom LNG (razkritje deležev ruskega in neruskega plina);
- obveznost držav, da pripravijo načrte za diverzifikacijo dobav, razen če že dokazujejo, da ne kupujejo ruskega plina;
- možnost začasnega umika prepovedi v primeru resnih motenj oskrbe;
- revizijo pravil po dveh letih.
S tem lahko Svet EU začne pogajanja z Evropskim parlamentom, ki predlaga še hitrejšo prepoved (plin in nafta že od 1. januarja 2026, brez podaljškov pri dolgoročnih pogodbah po 2027). Pred agresijo na Ukrajino je ruski plin predstavljal 45 % uvoza v EU, danes le še 13 %.
