Danska bo okrepila vojaško prisotnost na Grenlandiji in je v dialogu z zavezniki Nata, je sporočil danski obrambni minister Troels Lund Poulsen. Napoved sledi kritikam ZDA, da je Danska zanemarjala obrambo otoka, danskega avtonomnega ozemlja. Dansko obrambno ministrstvo je nato navedlo, da bo Danska vojaško prisotnost okrepila od “danes naprej”.
Okrepitev vojaške prisotnosti
“Nadaljevali bomo krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji, vendar se bomo znotraj Nata še bolj osredotočili na več vaj in povečano prisotnost zavezništva na Arktiki,” je Lund Poulsen danes zapisal v izjavi, poslani francoski tiskovni agenciji AFP. Dodal je, da je Danska v stalnem dialogu s svojimi zavezniki o novih in povečanih aktivnostih v letu 2026.
“Danske oborožene sile od danes naprej razporejajo zmogljivosti in enote v povezavi z (…) izvedbo vaj. V prihodnjem obdobju bo to povzročilo povečano vojaško prisotnost na Grenlandiji in v njeni okolici, ki jo bodo sestavljali letala, plovila in vojaki, vključno z vojaki iz zaveznic Nata,” je pozneje sporočilo obrambno ministrstvo.
Varovanje kritične infrastrukture
Vaje v letošnjem letu bi lahko vključevale varovanje kritične infrastrukture, zagotavljanje pomoči lokalnim oblastem, sprejemanje zavezniških čet, napotitev lovskih letal in izvajanje pomorskih operacij, je še navedlo ministrstvo. Danska je lani na Grenlandiji gostila vaje, v katerih so sodelovale zaveznice Nata Nemčija, Francija, Norveška in Švedska.
Danska je sicer odgovorna za obrambo Grenlandije, a ima otok malo obrambnih mehanizmov. Prebivalstvo po poročanju spletnega medije Politico nima teritorialne vojske, medtem ko v prestolnici Nuuk dansko združeno arktično poveljstvo vključuje skromna in zastarela vojaška sredstva, večinoma omejena na štiri mornariška plovila, patruljo s pasjo vprego, več helikopterjev in eno letalo za pomorsko patruljo.
ZDA ima trenutno na Grenlandiji vesoljsko oporišče
Nekaj zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne na otoku imajo tudi ZDA, ki so si med drugo svetovno vojno zagotovile pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji. Tudi po koncu vojne pa so ostale na otoku, kjer imajo trenutno tudi delujoče vesoljsko oporišče.
Danes se bosta ob vse večjih napetostih glede ameriških zahtev po priključitvi Grenlandije ZDA danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt v Beli hiši srečala z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom.
Nakup ali vojaško zavzetje otoka?
Za srečanje sta zaprosili Danska in Grenlandija po zadnjih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA zlepa ali zgrda prevzele Grenlandijo. Po Trumpovih besedah je to v njihovem nacionalnem interesu, da bi zagotovili, da arktičnega otoka ne bi prevzeli Rusija in Kitajska.
Bela hiša je v preteklosti med možnostmi omenjala tako nakup kot vojaško zavzetje otoka, a je Trump v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu. Prebivalci otoka ne želijo postati del ZDA, kar je v torek ponovil tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen na skupni novinarski konferenci s predsednico danske vlade Mette Frederiksen v Koebenhavnu.
STA
