V času bolniškega staleža veljajo jasna pravila, ki jih določata zdravstvena in delovna zakonodaja. Namen odsotnosti z dela je zdravljenje, kar pomeni, da so dovoljena le tista opravila, ki tega ne ovirajo. Kontrola lahko preverja, ali je bolnik navzoč na naslovu, ali spoštuje navodila zdravnika in ali morebitne aktivnosti niso v nasprotju z razlogom njegove odsotnosti.
Kdo določa, kaj je bolniku dovoljeno?
V času bolniške o pravicah in omejitvah odloča osebni zdravnik, ki presodi, kakšno ravnanje je skladno z zdravljenjem. Zdravnik opredeli, ali je bolnik vezan na domače okolje ali se lahko začasno zadržuje drugje. V primeru bolezni ali poškodbe, ki ne zahteva stalnega ležanja ali mirovanja, bolniku ni treba ves čas ostati doma, mora pa upoštevati navodila zdravnika in režim zdravljenja.
Zadrževanje doma je obvezno le, če je tako izrecno odločeno. V drugih primerih je dovoljen odhod od doma zaradi zdravljenja, nakupa osnovnih življenjskih potrebščin ali fizične aktivnosti, ki je glede na zdravljenje primerna.
Kdaj se šteje, da je prišlo do kršitve?
Kršitev nastopi, kadar bolnik opravlja dejavnosti, ki nasprotujejo poteku zdravljenja ali kažejo na zmožnost za delo. ZZZS pri presoji ne gleda na posamezni opravek, temveč na njegovo naravo in vpliv na zdravljenje. Če je bolnik hkrati fizično aktiven na način, ki je nezdružljiv z razlogom bolniškega staleža, ali se izkaže, da je opravljal delo, lahko ZZZS odredi zadržanje nadomestila.
Opravljanje dela v času staleža
Če je bolnik v času bolniške ekonomsko aktiven ali opravlja dejavnost, ki bi se štela za delo, je to razlog za izgubo pravice do nadomestila. Ne glede na to, ali gre za dejavnost pri delodajalcu ali opravljanje drugega zaslužka, je takšno ravnanje nezdružljivo s pogojem bolniškega staleža.
Kontrolo vsega tega lahko opravita ZZZS ali delodajalec, vendar ima delodajalec omejen obseg pristojnosti. Nenapovedani nadzor je mogoč, zlasti v primerih daljše odsotnosti. Preverja se skladnost ravnanja z navodili zdravnika in dejansko stanje na naslovu. Če je bolnik odsoten, mora biti mogoče utemeljiti razlog, na primer pregled, nakup ali drugo dejanje, ki je združljivo z zdravljenjem.
Če kontrola ugotovi, da bolnik ne spoštuje navodil, lahko ZZZS nadomestilo ustavi ali zahteva vračilo. Postopek se obravnava kot kršitev pravice in ima lahko tudi delovnopravne posledice, zlasti kadar gre za odsotnost brez upravičenega razloga ali prikrivanje aktivnosti, ki kažejo na delovno sposobnost.
Razlika med boleznijo in poškodbo pri delu
Pri poškodbi pri delu je nadzor strožji, ker nadomestilo praviloma krije delodajalec oziroma zavarovanje iz tega naslova. Pri dolgotrajnih odsotnostih se pozornost pri presoji skladnosti ravnanja še okrepi. Tudi v teh primerih pa ostaja merilo enako: ravnanje mora biti skladno z zdravljenjem.
Kaj povzroča največ nesporazumov?
Najpogostejša zmota je prepričanje, da mora biti bolnik celoten čas doma. Pravna podlaga ne določa takšne obveznosti. Določeno pa je, da bolnik ne sme ravnati v nasprotju z zdravljenjem ali izvajati dela, ki bi nakazovalo delovno sposobnost. V praksi se kršitev pojavi takrat, ko se izkaže neskladnost med razlogom staleža in dejanskim ravnanjem.
-
- Ali mora bolnik ves čas ostati doma?
Ne, razen če je to izrecno določil zdravnik. V drugih primerih je dovoljen odhod od doma, če je skladen z zdravljenjem. - Ali lahko gre bolnik v trgovino?
Da, če gre za nujne življenjske potrebščine in dejavnost ne nasprotuje navodilom zdravnika. - Ali lahko kontrola pride brez napovedi?
Da. ZZZS lahko opravi nenapovedan nadzor in preveri, ali se bolnik drži predpisanega režima. - Kdaj ZZZS ustavi izplačilo nadomestila?
Takrat, ko ugotovi, da ravnanje bolnika kaže na delovno sposobnost ali da ne sledi navodilom zdravnika.
- Ali mora bolnik ves čas ostati doma?
