Delo prihodnosti je za mnoge mlade razdeljena na dva ekstrema: fleksibilnost ali stabilnost. Kaj je za mlade boljše, česa si pri delodajalcih najbolj želijo in katere vrednote ima generacija Z, smo se pogovarjali z dr. Vesno Miloševič Zupančič, strokovno direktorico e-Študentskega Servisa in strokovnjakinjo za mlade in trg dela.
Mladi si želijo več svobode
Kot nam je povedala dr. Vesna Miloševič Zupančič, današnja generacija mladih (Gen Z) gledajo na delo precej drugače kot generacije pred njimi.
Želijo si več svobode, več smisla in boljše ravnotežje med delom in prostim časom.
Kot nadaljuje, si nekateri mladi danes ne želijo delati klasičnega delovnika od 8.00 do 16.00 ure. Za njih namreč fleksibilnost ne pomeni, da lahko pridejo v službo med 7. in 9. uro in odidejo med 15. in 17. uro. “Želijo si na primer možnosti, da ob lepem vremenu odidejo v naravo in se zvečer posvetijo delovnim obveznostim. Ali pa delajo strnjeno 10 ali več ur dnevno, da si lahko po končanem delu vzamejo daljše obdobje prosto. Nekateri tudi po 8 mesecev “delajo na polno”, nato pa so 4 mesece prosti in potujejo po svetu.”
Zaposlitev za nedoločen čas – najpogostejša želja?
Dr. Vesna Miloševič Zupančič še pove, da glede na rezultate njihove ankete Mladi in trg dela, ki so jo maja letos že četrtič izvedli na e-Študentskem Servisu, “si še vedno več kot polovica mladih želi pogodbo za nedoločen čas in klasičen 5-dnevni delovni teden.”
Stabilnost v prvem letu zaposlitve težje dosegljiva
Kot nadaljuje, je danes kadrov na trgu premalo. To mladim omogoča, da imajo več izbire in pogajalske moči. Delodajalci posledično zaposlijo kandidate, ki ne izpolnjuje vseh pogojev, “število prijav na prosta mesta pa je po podatkih tudi do desetkrat manjše kot nekoč.”
Večina mladih dobi svojo prvo zaposlitev za določen čas – kar pomeni, da je stabilnost vsaj v prvem letu zaposlitve težje dosegljiva. “Podatki SURS-a kažejo, da je skoraj 70 % prvih zaposlitev med mladimi za določen čas, medtem ko so pri ostalih generacijah pogodbe za določen čas bolj izjema in je nedoločen čas pravilo”, še navaja.
Vrednote generacije Z
Pomembno je, da delodajalci mlade že ob začetku zaposlitve hitro in ciljno vključijo. “Tako mladi hitro pridobijo občutek smisla, identitete, občutek vpliva in socialne pripadnosti v organizaciji. Delodajalci, ki prezrejo specifične vrednote generacije Z (npr. transparentnost, sodelovanje, hitra povratna informacija, možnost napredovanja) tvegajo, da mladi prej zamenjajo delodajalca.”
Povedala je tudi, da “zvestoba enemu delodajalcu mladim Z-jevcem ni več ključna. Raje iščejo priložnosti, kjer se lahko učijo, napredujejo in preizkusijo več poti.” Tudi rezultati ankete kažejo na pomembnost napredovanja. Postavili so jo namreč najvišje pri odgovorih, kaj jim je pomembno na delovnem mestu.
Mladi odraščajo v času stalnih sprememb
Kot nadaljuje dr. Vesna, mladi odraščajo v času gospodarskih pretresov, pandemije, podnebnih kriz, vojn, konfliktov, geo-strateških negotovosti in hitrega tehnološkega napredka. Posledično jih negotovost spodbuja, da pogosto menjajo okolja.
“To ne pomeni, da so površni, ampak da razumejo, kako hitro se spreminjajo panoge in kako pomembno je biti prilagodljiv. Hkrati se delovna mesta danes spreminjajo, izginjajo in nastajajo nova. Ko bodo današnje generacije zaključile šolanje, se bo trg dela že toliko spremenil, da bo njihov poklic zajemal popolnoma druge delovne naloge ali pa celo izginil. Tu lahko izpostavim primer prevajalcev, katerih naloge je v veliki meri nadomestila UI. Ali pa primer mladih začetnikov programerjev, katerih delovna mesta v ZDA že izginjajo, saj UI v nekaterih segmentih lahko nadomesti programerja z 1-2 leti delovne dobe.”
Stabilnost ali svoboda?
“Mladim svetujem, naj v času šolanja, med počitnicami ali ko jim čas dopušča, preizkusijo različna dela in spoznajo različne delodajalce in okolja.” Naj bo to preko študentskega dela, prakse, izdelave seminarskih nalog, prostovoljstva, aktivnosti v mladinskih in študentskih organizacijah… “Tako namreč nabirajo izkušnje, pridobivajo kompetence in gradijo svojo mrežo. Ključno je, da mladi gradijo svojo zaposljivost – zbirajo projekte, priporočila in merljive rezultate, s katerimi dokazujejo kaj znajo ter pridobivajo neprecenljive mehke veščine in poklicno-specifične kompetence. Tako ohranjajo svobodo izbire, a hkrati tudi varnost, ker vedo, da bodo vedno našli novo priložnost.”
Strokovna direktorica mladim priporoča, da v višjih letnikih šolanja najdejo delodajalca, ki je povezan z njihovo smerjo šolanja. Pomembno je, da pri njem pridobijo ustrezne kompetence in pri katerem se lahko po diplomi zaposlijo. “To je najlepši in najlažji prehod iz šolanja na trg dela in v redno zaposlitev za mlade.”
Most do redne zaposlitve
Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa še zaključi z mislijo, da je “študentsko delo za večino mladih prvi stik s pravim delovnim okoljem in pogosto tudi “most do redne zaposlitve”, saj se kar 62% mladih zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo.”
Zaradi teh izkušenj imajo mladi kasneje bolj jasna pričakovanja pri delu in lažje in bolj informirano sprejemajo karierne odločitve.
