AktualnoUncategorized

Demenca: Če boste po 50. letu počeli to, boste močno zmanjšali tveganje

Čeprav se vam morda zdi še zgodaj, so petdeseta ravno pravi čas za razmislek o tem, kako ohraniti svoje možgane ostre in povečati možnost za preprečevanje nevroloških bolezni, kot je demenca. Seveda starost, družinska anamneza in genetika vsekakor pomembno vplivajo na tveganje za Alzheimerjevo bolezen ali druge oblike demence, vendar pa nove raziskave kažejo, da v izogib temu lahko veliko storite tudi sami.

Ogromno vlogo igrajo vaše življenjske navade

Analiza, objavljena v reviji Nature Mental Health, kaže, da je osamljenost ključni dejavnik tveganja za demenco, kar dokazuje, da je ohranjanje socialnih stikov ključnega pomena za naše zdravje v starosti. Za zmanjšanje upada kognitivnih sposobnosti je bistveno tudi, da se osredotočite na svoje življenjske navade, kot so prehrana, telesna vadba in miselno udejstvovanje.

Zakaj je pomembno, da začnemo že tako zgodaj?

“Alzheimerjeva bolezen se ne pojavi hitro ali nenadoma. Nasprotno, gre za napredujočo bolezen, ki se razvija in poslabšuje postopoma več let. Raziskave so pokazale, da se možganske spremembe, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, kot so nenormalne beljakovinske lise, imenovane amiloidni plaki ali nevrofibrilarne pentlje, začnejo oblikovati vsaj deset let pred pojavom kakršnih koli težav s spominom ali mišljenjem. V tej fazi, imenovani predklinična Alzheimerjeva bolezen, se možganske spremembe pojavijo, preden se pojavijo simptomi demence,” svari nevroznanstvenica dr. Claire Sexton.

Demenca ni del staranja, ampak posledica, zato naredite nekaj ključnih stvari za zaščito zdravja vaših možganov

1. Dajte prednost zdravju srca in ožilja:

  • poskrbite, da bodo krvni tlak, holesterol in raven sladkorja v krvi pod nadzorom;
  • redno telovadite (mešanica kardio in vadbe za moč);
  • uživajte prehrano, ki je zdrava za srce.

2. Zaposlite svoje možgane:

  • naučite se novih spretnosti (jezik, instrument ali hobi);
  • rešujte uganke, berite ali igrajte strateške igre;
  • še naprej si postavljajte intelektualne izzive.

3. Ohranjajte socialne vezi:

  • ostanite v stiku s prijatelji in družino, osamljenost je namreč velik dejavnik tveganja za upad kognitivnih sposobnosti;
  • pridružite se družabnim skupinam, klubom ali opravljate prostovoljno delo.

4. Poskrbite za dovolj spanca:

  • poskusite spati od 7 do 9 ur na noč;
  • če vas muči spalna apneja ali nespečnost, tega ne spreglejte;
  • upoštevajte dosledno rutino spanja.

5. Obvladujte stres:

  • vadite čuječnost, meditacijo ali jogo;
  • ukvarjajte se s sproščujočimi dejavnostmi, kot so sprehodi v naravo, kronični stres namreč negativno vpliva na delovanje možganov.

6. Izogibajte se škodljivim snovem:

  • omejite uživanje alkohola;
  • prenehajte kaditi;
  • bodite pozorni na neželene učinke zdravil, ki jih redno jemljete.

7. Zaščitite glavo:

  • preprečite padce tako, da ostanete telesno dejavni;
  • med dejavnostmi, kot je kolesarjenje, nosite čelado;
  • izogibajte se nepotrebnim poškodbam glave.

8. Razmislite o dodatkih za krepitev možganov, pri čemer so ključni:

  • maščobne kisline omega-3 (v ribah ali kot prehranski sodatek);
  • vitamin D in vitamini skupine B (zlasti B12).

9. Redno hodite na zdravstvene preglede:

  • spremljajte kronične bolezni ter ne zanemarjajte simptomov in zdravljenja;
  • preverite pomanjkanje vitaminov (zlasti B12 in D);
  • če opazite kakšne kognitivne težave (ali pa vas le-te skrbijo), se o tem odkrito pogovorite z zdravnikom.

10. Ohranite smisel:

  • ukvarjajte se s smiselnimi dejavnostmi;
  • še naprej delajte, če v tem uživate;
  • še naprej se ukvarjajte s hobiji in strastmi.

Čeprav znanstveniki še vedno z gotovostjo ne vedo, zakaj nekateri ljudje zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo, drugi pa ne, je vse več dokazov, da ima veliko vlogo prav življenjski slog. To pomeni, da lahko z zdravimi navadami upočasnite (ali celo preprečite) upad kognitivnih sposobnosti, tudi če ste genetsko nagnjeni k tej bolezni.

Čim prej, tem bolje

“Skrb za zdravje možganov mora biti vseživljenjsko prizadevanje – nikoli ni prezgodaj ali prepozno, da razmislimo o tem, kaj lahko storimo za zmanjšanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen in demenco,” zaključuje dr. Sextonova.

Delitve: