V Sloveniji se je število rojstev ponovno zmanjšalo; lani se je rodilo 16.875 otrok, najmanj doslej in 0,7 odstotka manj kot leto prej. Povprečna starost mater je bila 31,1 leta, tistih, ki so rodile prvič, pa 29,6 leta. Največ dečkov je dobilo, prvič doslej, ime Mark, največ deklic pa, ponovno, ime Ema, kažejo podatki statističnega urada (Surs).
Število rojenih se je v letu 2024 v primerjavi z letom prej, ko se je prvič v zgodovini rodilo manj kot 17.000 otrok, še zmanjšalo. Rodilo se je 8835 dečkov in 8040 deklic. V primerjavi s predlani je bilo rojstev za 0,7 odstotka oziroma 114 manj in najmanj doslej. Na 1000 prebivalcev se je rodilo 7,9 otroka, najmanj od leta 1922, odkar Surs spremlja podatek o rojenih. Dolgoletno razmerje med rojstvi dečkov in deklic znaša 105–106 dečkov na 100 deklic.
Matere vse starejše, otroci vse redkejši
Zadnjih šest let se povprečne starosti mater ob rojstvu otroka niso spremenile. Ženske so v povprečju rodile pri 31,1 leta, kar je sicer najvišja vrednost po drugi svetovni vojni. Celotna stopnja rodnosti je v letu 2024 znašala 1,52.
V zadnjih letih večji delež mater rojeva pri višji starosti in rodi manj otrok. Medtem ko so pred 40 leti največ otrok rojevale matere v starostni skupini 20–25 let, so lani sorazmerno največ otrok rodile matere, stare 29–31 let.
Večina rojstev zunaj zakonskih zvez, pomemben delež tujkam
Lani se je 7512 otrok rodilo v zakonski zvezi, 9363 (55,5 odstotka) otrok pa neporočenim materam. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta).
3139 (18,6 odstotka) otrok so rodile tuje državljanke, med katerimi jih je največ imelo državljanstvo BiH (46 odstotkov), sledile so državljanke Kosova (22 odstotkov). Tujke, ki so lani rodile v Sloveniji, so bile v povprečju stare 29,6 leta in skoraj dve leti mlajše od Slovenk (31,4 leta). Približno četrtina otrok, ki so jih rodile, je po očetu prejela državljanstvo Slovenije.
STA
