Otroci dnevno preživijo več ur pred pametnimi napravami, ki jim krajšajo čas: a raziskave kažejo, da kljub času, preživetem za računalnikom, računalniška pismenost mladih upada.
Digitalna (ne)pismenost slovenskih otrok
Leta 2023 je potekala mednarodna raziskava računalniške pismenosti, ICILS 2023, v kateri je skupaj s še 33 državami sodelovala tudi Slovenija. Predhodno je v raziskavi sodelovala že leta 2013, kar omogoča vpogled v primerjalne rezultate. Po poročanju Pedagoškega inštituta in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, so dosežki osmošolk in osmošolcev na področju računalniške in informacijske pismenosti upadli.
Mednarodna raziskava je zasnovana tako, da preverja računalniško in informacijsko pismenost (RI) ter računalniško mišljenje (RM) ob koncu osmega razreda.
Računalniška in informacijska pismenost se nanaša na sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi.
Računalniško mišljenje pa se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, ki so primerni za računalniško obravnavo, ter razvije ter ovrednoti algoritemske rešitve teh problemov, ki jih je mogoče izvesti z računalnikom.
Slovenija pod mednarodnim povprečjem
Najvišje dosežke RI beležijo učenci iz Koreje, Češke in Danske. V Sloveniji se je povprečni dosežek osmošolcev pri RI pismenosti (med cikloma 2013 in 2023) poslabšal za 27 točk. Povečal pa se je delež učencev, ki ne dosegajo niti prve zahtevnostne ravni RI pismenosti. Ta raven zahteva osnovne operativne veščine in razumevanje uporabe računalnikov kot orodij za dokončanje preprostih nalog.
Dosežki pri računalniško informacijsko pismenosti so, po rezultatih raziskave, padli. V oporo pa ni niti tolažba, da so naši osnovnošolci pri računalniškem mišljenju pod mednarodnim povprečjem. Slovenski učenci so pri računalniški in informacijski pismenosti leta 2013 osvojili 511 točk, leta 2023 pa so v povprečju dosegli 485 točk, približno toliko, kot njihovi hrvaški vrstniki.
Rešitev?
Povprečje slovenskih otrok je pokazalo rezultat, ki ga ne moremo prepustiti ali preložiti na družine ali druge učence. Danes mladi živijo v digitalno obarvanem okolju. Zaskrbljujoče slabi dosežki pa kažejo na to, da je potrebnega več IKT izobraževanja in usposabljanja, da bodo mladostniki pogosteje uporabljali računalnike za pozitivne namene in ne zgolj za zabavo. Na tej točki je pomembno tudi, da se učenci naučijo uporabljati tehnologijo za namene šole, pouka in učenja.
Kot poudarjajo na Pedagoškem inštitutu, se današnji družbeni konteksti hitro spreminjajo, s tem pa postajajo tudi vse bolj kompleksnejši. Ne gre samo za digitalizacijo družbe, z velikimi težavami se soočajo tudi izobraževalne institucije, ki najbolj občutijo pomanjkanje učiteljev in strokovnega ter tehničnega kadra v šolah.
