Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v analizi dodatnega dela zdravnikov, zobozdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja v UKC Ljubljana in UKC Maribor izpostavila več korupcijskih tveganj. Med drugim je ugotovila tveganje pomanjkljivega nadzora dodatnega dela in tveganje za slabšo kakovost zdravstvenih storitev zaradi dodatnega dela.
Z analizo, ki so jo uvedli v letu 2024, je KPK raziskal obseg dodatnega dela, pravno ureditev tega področja, nadzorne mehanizme in finančne posledice dodatnega dela. V analizi so upoštevani podatki o dodatnem delu zdravstvenega osebja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in UKC Maribor med letoma 2020 in 2023. Komisija posameznih konkretnih primerov dodatnega dela ni preverjala in se do njih ni opredeljevala, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Samonadzor, preobremenjenost in zasebni interesi
Komisija je v analizi izpostavila več tveganj, med njimi pomanjkljiv, neučinkovit in neustrezen nadzor nad opravljanjem dodatnega dela, vključno s pristranskostjo tistega, ki ga nadzira. Trenutno lahko namreč zdravniki nadzorujejo delo svojih kolegov, navaja KPK. Ob tem so izpostavili tveganje za slabšo kakovost zdravstvenih storitev zaradi dodatnih obremenitev zdravstvenega osebja, večanje stroškov in vprašanje racionalnosti porabe ter tveganje, da ima zasebni interes prednost pred javnim.
Za UKC Maribor so ugotovili odsotnost postopkovnika, kar predstavlja tveganje za pomanjkljivo transparentnost in sledljivost podatkov.
Priporočila za več nadzora in preglednosti
Na podlagi zaznanih tveganj je KPK pripravil priporočila za njihovo preprečevanje. Med drugim zdravstvenim zavodom priporoča, da uvedejo periodične nadzore zunanjih neodvisnih izvajalcev in dodaten nadzor zaposlenih z nižjo storilnostjo in dodatno pregledajo svoje načrte integritete ter dodatno opredelijo tveganja in ukrepe za njihovo obvladovanje.
Zavodi naj zagotovijo, da opravljanje dodatne dejavnosti ali opravljanje samoplačniških storitev zdravstvenega osebja ne vpliva na izvajanje njihove javne službe, razen izjemoma, ko je sklepanje takšnih pogodb nujno potrebno in ne obstaja druga ustrezna rešitev.
Med priporočili je KPK še dodatno predlagal, da urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu vsem javnim zdravstvenim zavodom naroči, da pripravijo in sprejmejo postopkovnik za izdajo soglasij za opravljanje dodatnega dela zdravstvenega osebja, s čimer se bo zmanjšalo dodatno tveganje pomanjkljive transparentnosti in sledljivosti teh postopkov. Poleg tega naj ministrstvo za zdravje uvede centraliziran sistem za spremljanje obremenitev in dela zdravstvenega osebja vključno s centralizirano evidenco dovoljenj za dopolnilno delo, izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki bo omogočal pregled nad razporeditvijo dela med javnim in zasebnim sektorjem ter pripomogel k boljšemu vodenju zdravstvene politike.
STA
