Z današnjim dnem začne veljati več pomembnih določb zakona o dolgotrajni oskrbi. Ena ključnih novosti je uvedba dolgotrajne oskrbe na domu, ki vključuje pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, določeno zdravstveno nego, storitve za ohranjanje samostojnosti, kot je fizioterapija, ter e-oskrbo. Upravičencem bo ta oskrba zagotovljena brezplačno, njen obseg pa bo določen glede na posameznikovo zdravstveno stanje in razvrstitev v eno izmed petih kategorij. Dodeljenih bo od 20 do 110 ur oskrbe mesečno, prve odločbe pa naj bi bile izdane jeseni.
Hkrati z začetkom izvajanja oskrbe na domu začne veljati tudi obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta določa, da bodo zaposleni in delodajalci od 1. julija naprej plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Zbrana sredstva naj bi letos po ocenah dosegla približno 255 milijonov evrov.
Poziv ministrstva občinam
Zakon predvideva, da mora mrežo javne službe za izvajanje oskrbe na domu zagotoviti občina. To lahko stori tako, da ustanovi javni zavod, podeli koncesijo prek javnega razpisa ali pa sklene pogodbo z že obstoječim javnim zavodom. Ker nekatere občine ustreznih pogodb še niso sklenile, jih ministrstvo poziva k čimprejšnjemu ukrepanju.
Novost je tudi možnost, da oskrbovalci družinskih članov postanejo upokojenci. Tisti, ki pridobijo ta status, se ponovno vključijo med aktivne prebivalce in so upravičeni do 1,2-kratnika minimalne plače, poleg tega pa še do deleža pokojnine po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Status oskrbovalca družinskega člana je sicer mogoče pridobiti za oskrbo oseb, ki so razvrščene v četrto ali peto kategorijo, in je med pravicami iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo le ena izmed možnosti – poleg oskrbe na domu, sofinancirane oskrbe v instituciji in denarnega prejemka. Te pravice se med seboj izključujejo, kar pomeni, da lahko posameznik uveljavlja le eno.
