DZ na izredni seji opravlja splošno razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V koalicijskih Svoboda, SD in Levica, kjer so predlogu napovedali podporo, so izpostavili pomen dostojne smrti, v opozicijskih SDS in NSi pa menijo, da predlog legalizira usmrtitev. Vsi so poudarili pomen paliativne oskrbe.
Nekateri bi se raje pogovarjali o oskrbi za starejše
Cilj predloga zakona je polnoletnemu pacientu, ki je o sebi sposoben odločanja, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v javni zdravstveni mreži. Poslanka Svobode Tereza Novak je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja na seji DZ poudarila, da evtanazija ni več del predloga. Medicinska sfera je namreč izpostavila, da ne želijo biti izvajalec postopka.
Novak je še dejala, da predlog zakona ni nadomestilo za razvoj paliativne oskrbe, ampak jo celo spodbuja. “Je pa treba sprejeti dejstvo, da še tako napredna paliativna oskrba ne more vedno in v celoti odvzeti trpljenja, ki je lahko posledica bolezni,” je dejala.
Poslanka NSi Iva Dimic je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarila, da družba ne more postavljati meje, kdaj življenja ni več vredno živeti. Meni, da predlog zakona legalizira usmrtitev, zato bodo predlog odločno zavrnili. Dimic je poudarila tudi skrb za paliativno oskrbo in zdravstvo.
Tudi v SDS, kjer odločno nasprotujejo predlogu, menijo, da je življenje nedotakljivo. Poslanka Alenka Jeraj se je vprašala, zakaj se več ne pogovarjajo o skrbi za starejše, namesto da ponujajo usmrtitev. “Za nas je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja enako kot pomoč pri samomoru. Samo malo lepši izraz ste izbrali,” je prepričana Jeraj. Meni, da predlagatelji namesto kulture življenja podpirajo kulturo smrti.
Legitimirali bi konec trpljenja
Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki je napovedala, da bodo poslanci iz vrsti Demokratov glasovali proti predlogu, je poudarila, da je treba upoštevati svetost življenja. To zapoveduje tudi ustava.
Poslanci Levice in SD so predlogu zakona napovedali podporo. Tako je poslanka SD Bojana Muršič izpostavila, da ima družba moralno dolžnost za oblikovanje sistema, ki omogoča dostojanstveni konec življenja tistim, ki neznosno trpijo. “Družba, ki spoštuje človekovo dostojanstvo, si ne sme zapirati oči pred trpljenjem, ki ga medicina ne more več ublažiti,” je dejala Muršič.
Poudarila je tudi, da predlog zakona omogoča varovalke, postopek je namreč natančno opredeljen, varnost pacientov pa skrbno premišljena. Dodala je, da je prostovoljno končanje življenja dopustna možnost, nikoli pa ne sme biti nadomestilo za manjkajočo ali pomanjkljivo paliativno oskrbo.
Po besedah Tatjane Greif iz Levice s predlogom ne bi legitimirali konca življenja, ampak konec trpljenja. Po njenih besedah ima vsak legitimno odločitev, da prosto razpolaga s svojim življenjem.
Poslanec Svobode Dean Premik verjame, da nikomur ne bi smeli odrekati možnosti, da svojo pot zaključi dostojanstveno, če postane to breme. Tudi on je poudaril, da predlog ne omogoča evtanazije, ampak pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Izpostavil je, da predlog vključuje številne varovalke.
Volivci izglasovali, da zakon želijo
Razprava na seji se je vrtela med argumenti opozicije in koalicije do pravice do nedotakljivosti življenja in pravice do dostojne smrti. Koalicija je še spomnila, da so volivci na posvetovalnem referendumu lani izglasovali, da se sprejeme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
STA
