Prihodki državnega proračuna so se v prvih osmih mesecih leta medletno povečali za 0,8 odstotka na 9,08 milijarde evrov. Odhodki so bili pri 10,11 milijarde evrov, višji za 11,4 odstotka. Primanjkljaj je tako po izračunih Fiskalnega sveta znašal približno milijardo evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju lani proračun skoraj izravnan.
Povišanje primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu sicer predvideno. V vsem letu naj bi primanjkljaj brez interventnih ukrepov dosegel okoli 1,9 milijarde evrov, medtem ko je lani dosegel okoli 200 milijonov evrov, so v mesečni informaciji zapisali v Fiskalnem svetu.
Letošnje povečanje primanjkljaja je po njihovih navedbah izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana; skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema. Ob tem je rast prihodkov zastala, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma pa zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev.
Minimalen učinek interventnih ukrepov
Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna. Ukrepi za sanacijo poplav so v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri, ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje pa so se lani iztekli, so zapisali.
Izkušnje zadnjih štirih let po njihovih besedah kažejo, da so bili proračunski odhodki brez interventnih ukrepov v povprečju za približno 750 milijonov evrov nižji od ocen, ki so bile podlaga za proračune za naslednje leto. “Ta razlika torej ni posledica naslavljanja posledic različnih šokov z interventnimi ukrepi, kot prikazujejo vlade, temveč posledica neustreznega načrtovanja redne javne porabe,” so poudarili.
Kako pomembno je previdno proračunsko načrtovanje?
Precenjevanje načrtovane porabe prinaša številne težave, so opozorili. Med drugim zmanjšuje verodostojnost in dolgoročno slabi zaupanje v državni proračun kot osrednji dokument ekonomske politike, spodbuja manj odgovorno porabo, otežuje prikaz dejanske slike razpoložljivih in potrebnih sredstev ter slabi dolgoročno načrtovanje in prelaga resno razpravo o dolgoročnih izzivih na prihodnje vlade.
Proračunsko načrtovanje bi moralo biti previdno in zagotoviti prostor za odziv na morebitne manj ugodne makroekonomske razmere, so prepričani. “V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno tudi za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja,” so zapisali.
STA
