Danes bo državni svet na pobudo interesne skupine delodajalcev odločal o zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zimskem regresu. Delodajalci si želijo začasnega zadržanja zakona v delu, ki prinaša obvezno božičnico, in na koncu njegove razveljavitve v tem delu ali v celoti. Rok za izplačilo božičnice je sicer 18. december.
Zakon ureja tri ločena vprašanja
Predstavniki delodajalcev problematizirajo več vidikov zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, vključno z domnevno formalno protiustavnostjo. Med drugim izpostavljajo spornost uporabe omnibus tehnike, saj zakon ureja tri ločena vprašanja – zimski regres, ureditev t. i. normirancev in zimski dodatek za upokojence, obregnili pa so se tudi ob uporabo nujnega zakonodajnega postopka.
Vsebinske protiustavnosti
Prav tako v predlogu navajajo domnevne vsebinske protiustavnosti. Kot pišejo, “obveznost izplačila zimskega regresa v predpisani višini in roku predstavlja omejitev, poseg v svobodno gospodarsko pobudo delodajalcev”, “vlada je z zakonom gospodarsko pobudo ne le omejila, temveč dejansko izvotlila”.
“Za uresničitev te ‘domislice’ je zakonodajalec posegel tudi v načelo socialne države iz 2. člena ustave, ki v razmerju med delavci in delodajalci vzpostavlja tudi t. i. socialni dialog,” navajajo v nadaljevanju in dodajajo, da je vlada, ker bi poglobljen socialni dialog terjal svoj čas, tega “dejansko ukinila”.
Izplačilo najpozneje do 31. marca
Državni svetniki iz vrst delodajalcev želijo prek državnega sveta ustavnemu sodišču predlagati zadržanje 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena dela zakona, ki predvideva uveljavitev obvezne božičnice in njeno izplačilo v decembru oz. najpozneje do 31. marca, nato pa absolutno prednostno obravnavo in na koncu razveljavitev omenjenega dela zakona ali zakona v celoti.
Državni svet bo danes na predlog svojega predsednika Marka Lotriča odločal tudi o predlogu zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 163. člena zakona o urejanju trga dela, ki s 1. januarjem 2026 prinaša spremembe na področju agencijskega dela, na dnevnem redu pa imajo med drugim še stališče k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru.
