V spletni aplikaciji Erar je danes mogoče najti že več kot sto podjetij in samostojnih podjetnikov, s katerimi Državni zbor Republike Slovenije ne sme poslovati.
Med njimi so tudi Bor Zuljan s. p., nogometni klub Ilirija 1911, zasebna nogometna šola iz Prevalj, zobozdravstvena ordinacija, več IT in oblikovalskih podjetij ter celo umetniški s. p. Kaj jih povezuje? Ne sum korupcije, temveč stroga pravila o omejitvah poslovanja, ki naj bi javni denar zaščitila pred zasebnimi interesi funkcionarjev in njihovih družin.
Ko javni denar sreča zasebne interese
Poslovanje javnega sektorja z zasebnimi podjetji je nekaj povsem običajnega, to pa vključuje vse od naročila tiskovin in računalniške opreme do gradbenih projektov, koncesij in naročanja storitev. Težava nastane, ko je na drugi strani posla podjetje, ki je neposredno povezano z izvoljenim ali imenovanim funkcionarjem oziroma njegovimi najbližjimi.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ima prav zato v veljavi institut omejitev oziroma prepovedi poslovanja. Ne gre za kaznovanje, temveč za preventivni varovalni pas: javna sredstva naj ne bi bila porabljena na način, ki bi bil motiviran z zasebnimi interesi funkcionarja ali njegovega družinskega člana.
Prav zaradi teh pravil Državni zbor kot naročnik ne sme naročati blaga in storitev pri določenih subjektih, med katerimi je v Erarju trenutno zabeleženih okoli 160 poslovnih subjektov, med katerimi so BOR ZULJAN S. P., najde pa se vse od IT svetovalcev, varnostnih podjetij, športnih klubov do izobraževalnih ustanov.
Kdaj nastopi absolutna prepoved poslovanja?
Ključ je v 35. členu ZIntPK. Ta določa, da javni organ – recimo Državni zbor – ne sme poslovati s podjetjem ali s. p.-jem, v katerem je »njegov« funkcionar ali njegov družinski član:
- poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali
- imetnik več kot 5-odstotnega deleža pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
- Enaka prepoved velja za postopke javnega naročanja, koncesije, javno-zasebna partnerstva ter podeljevanje posebnih ali izključnih pravic.
Če so ti pogoji izpolnjeni, je prepoved popolna, pri tem pa ni pomembno, ali je podjetje majhen s. p. ali velik koncern, ali gre za drobni nakup ali za milijonski projekt. Zakon ne pozna izjem: Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) posla ne sme »blagosloviti« niti v primeru, ko je tak ponudnik edini ali najcenejši.
Zato Državni zbor ne sme poslovati z Borom Zuljanom s. p. – ne zato, ker bi šlo za problematično podjetje, temveč zato, ker je z njim po zakonu povezan nek funkcionar Državnega zbora – v tem primeru konkretno Urška Klakočar Zupančič, za katere partnerja gre.
Kdo vse je na seznamu?
Če se sprehodimo po seznamu omejitev poslovanja v Erarju, hitro vidimo, da omejitve ne zadevajo le »klasičnih« podjetij. Pri Državnem zboru so med subjekti, s katerimi zaradi povezav s funkcionarji ne sme poslovati, med drugim:
- IT in svetovalna podjetja, kot je samostojna podjetnica za IT svetovanje,
- zdravstvene dejavnosti, denimo zasebno zobozdravstvo,
- oblikovalska in spletna podjetja,
- nogometni klub in zasebna nogometna šola,
- podjetje za varnostne tehnologije,
- projektantska in arhitekturna podjetja,
- umetniški s. p. glasbenika oziroma ustvarjalca.
V večini primerov gre za manjše lokalne subjekte, kjer je povsem normalno, da je nekdo hkrati podjetnik in aktiven v politiki ali javnem življenju. Prav tu pa je tveganje najvišje: če bi Državni zbor naročil storitev prav pri podjetju svojega poslanca ali njegovega partnerja, bi to za javnost težko zgledalo kot povsem nevtralen posel.
Omejitev je zato jasna in enostavna: posla z »njihovimi« podjetji ni, pa naj bo ponudba še tako ugodna.
Pogojno dovoljeno poslovanje
ZIntPK pozna tudi pogojno dovoljeno poslovanje – situacijo, ko podjetje ni neposredno povezano z organom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, ali ko je povezava takšna, da zakon ne nalaga absolutne prepovedi. V tem primeru je posel mogoč, vendar le, če se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja in ne vpliva na izbor ponudnika.
Če pa kljub nasprotju interesov sodeluje pri odločitvi, nastopi druga pravna posledica: po 35. členu ZIntPK je pogodba nična. To pomeni, da pravno ne obstaja – sredstva bi bilo treba vrniti, odgovorne osebe pa lahko doleti prekrškovni postopek.
Prav tu se omejitve poslovanja povezujejo z drugim temeljnim institutom ZIntPK – dolžnim izogibanjem nasprotju interesov. Funkcionar mora sam prepoznati, kdaj je njegov zasebni interes (ali interes njegove družine) tak, da bi lahko vplival na nepristranskost pri odločanju.
Omejitve tudi po prenehanju funkcije
ZIntPK ne varuje javnih sredstev le med mandatnim obdobjem, ampak tudi po njem. Tako imenovani pojav »vrtečih se vrat«, ko nekdanji funkcionar hitro preide na dobro plačano mesto pri subjektu, s katerim je prej kot predstavnik države sodeloval, je v mnogih državah prepoznan kot resno korupcijsko tveganje.
Pri nas zato velja dvojna omejitev:
- bivši funkcionar dve leti po prenehanju funkcije ne sme nastopati kot zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali predstavnik podjetja, ki posluje z »njegovim« nekdanjim organom;
- organ, v katerem je opravljal funkcijo, pa eno leto po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, kjer ima bivši funkcionar več kot 5-odstotni delež.
Tudi te omejitve lahko privedejo do tega, da se nek subjekt znajde na seznamu Erarja, torej ne zato, ker bi bil kakor koli sporen, temveč zato, ker je v njem danes udeležen nekdanji funkcionar Državnega zbora ali njegov bližnji.
Kdo mora o omejitvah poročati in komu
Da bi sistem sploh deloval, ZIntPK predpisuje dvotirno poročanje:
Funkcionarji morajo organu, v katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu in nato v osmih dneh po vsaki spremembi pisno sporočiti, v katerih subjektih so oni ali njihovi družinski člani:
- poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki, ali
- imetniki več kot 5-odstotnega deleža.
Če takih povezav nimajo, jim ni treba poročati.
Organ (v našem primeru Državni zbor) vodi svoj seznam subjektov, s katerimi zanj veljajo omejitve poslovanja, in o tem preko elektronskih obrazcev obvešča Komisijo. Na podlagi teh podatkov Komisija vodi informativni seznam, ki je javno dostopen tudi v Erarju.
Pomembno: v uradni interni seznam se ne vpisujejo fizične osebe, povezane s funkcionarji – nanje mora organ paziti posebej, ko izbira zunanje sodelavce ali sklepa pogodbe.
Kakšne so sankcije za kršitve?
ZIntPK predvideva tudi prekrškovne sankcije. Z globami od 400 do 4.000 evrov so lahko kaznovani:
- funkcionarji, ki organu ne sporočijo podatkov o svojih povezanih subjektih,
- bivši funkcionarji, ki v dveh letih po prenehanju funkcije nastopajo kot predstavniki podjetij pred svojim nekdanjim organom,
- odgovorne osebe organov, ki kljub zakonski prepovedi poslujejo z »njihovimi« subjekti ali o kršitvah ne obvestijo Komisije.
Poleg glob je najhujša posledica ničnost pogodbe, kar lahko pomeni vračilo že prejetih sredstev in precejšnjo poslovno škodo za podjetje, ki je posel sklenilo v nasprotju z omejitvami.
Ob branju seznama v Erarju se hitro porodi vprašanje: ali podjetja, kot je Bor Zuljan s. p., ali številni drugi na seznamu, pomenijo nevarnost za javni denar? Odgovor je bolj umirjen: ne, vsaj ne nujno. Omejitve poslovanja ne pomenijo, da je prišlo do korupcije ali da je podjetje sporno. Pomenijo le, da zakon vnaprej preprečuje situacijo, v kateri bi funkcionar lahko bil v skušnjavi, da pri porabi javnih sredstev daje prednost »svojim«. To je po logiki preventive podobno kot varnostni pas v avtomobilu: večino časa ne pride do nesreče, a pas je tam za vsak primer.
